Koraki na trgu dela

Analiza OECD o stanju na trgu dela v Sloveniji kaže podobo, ki pristojnih nikakor ne more pustiti ravnodušnih. Kot posebno skrb vzbujajoče so izpostavili zelo nizko, komaj 35-odstotno stopnjo delovno aktivnih, ki so starejši od 55 let. Ta statistika pa je, poleg razmeroma zgodnjega upokojevanja, tudi izraz precej starejših dolgotrajno brezposelnih, pri katerih niti spodbudni gospodarski kazalniki niti ukrepi aktivne politike zaposlovanja niso učinkoviti. Poleg vse večje segmentacije, ki prizadeva predvsem mlade, je to eno od področij, ki bi mu gotovo morali nameniti več pozornosti.

Ali predvidene spremembe zakonov s področja trga dela, ki jih bodo socialni partnerji dobili na mizo še ta teden, odgovarjajo na ta vprašanja? Delno najbrž da. Predvsem pri urejanju prekarnosti je predvidenih nekaj ukrepov za boljšo zaščito ljudi, ki opravljajo delo na podlagi različnih pogodb, v resnici pa so med njimi in delodajalci elementi delovnega razmerja. Inšpektor bo tem delodajalcem lahko odredil ponudbo pogodbe o zaposlitvi, kar do zdaj ni bilo v njegovi pristojnosti. Vprašanje pa je, ali bo to določilo v praksi zaživelo, kot si predstavlja zakonodajalec, ali pa bodo tisti, ki imajo interes, našli obvode tudi za to.

Za sindikate sporni predlog možnosti odpovedi delovnega razmerja zaradi porušenega zaupanja ni zapisan na papirju, ostalo pa je kar nekaj točk, pri katerih se bodo mnenja sindikatov in delodajalcev – prvi nikakor niso pripravljeni niti govoriti o zniževanju ravni zaščite delavcev, drugi pa nenehno opozarjajo na nižjo konkurenčnost gospodarstva zaradi stroškov dela – gotovo kresala, zato zna biti končna različica predpisov, ki jo bo potrdil državni zbor, precej drugačna. Gre pa le za korake, nikakor pa ne za celovito reformo.