Korona potni listi

Zaradi značilnosti krize, ki jo je povzročil koronavirus, je turizem v Evropi in po vsem svetu ena od panog, ki jih je epidemija najbolj in najhitreje prizadela. Stroge omejitve gibanja, ki ne veljajo le med državami, temveč tudi znotraj njih in v samih mestih, so povzročile strmoglavljenje povpraševanja. Čeprav države počasi začenjajo sproščati ukrepe, ostaja povsem negotovo, kdaj bodo razmere dopuščale potovanja in namestitve v turističnih krajih.

Na ravni EU šele ugotavljajo, kakšna bo škoda, in poskušajo najti načine, kako bi lahko blažili posledice ustavitve turizma, ki je v številnih članicah eden od glavnih gospodarskih motorjev. Pomoč turizmu naj bi bila eden od sestavnih delov »novega Marshallovega plana«, s katerim želi Unija zagnati pokrizno gospodarstvo na stari celini. Tako kot na drugih področjih bo pri pomoči turizmu težko doseči soglasje članic, saj so njihovi interesi različni.



Veliko bo narejenega že, če se bodo države članice s pomočjo Bruslja vsaj usklajevale. Glede letošnjih poletnih počitnic so doslej s samega vrha evropske komisije prišli različni signali. Pojavila so se prva soliranja, z idejami o koridorjih ali napovedjo Avstrije, da bi radi odprli vrata nemškim gostom. Kako v Uniji preprečiti, da bi bili na koncu do počitnic v katerem od krajev upravičeni le gostje s »pravim« potnim listom, je ena od dilem, ki zahtevajo odgovor.

Tudi interesi turistične industrije – turizem v EU ustvari deset odstotkov BDP – ne bi smeli povzročati večjih zdravstvenih tveganj. Nemški zunanji minister Heiko Maas je spomnil Avstrijo, kaj vse je povzročilo širjenje virusa iz žarišča infekcij na priljubljenem počitniškem območju (primer Ischgl) v domovinah turistov. Skratka: hitenje z vnovičnim širjenjem manevrskega prostora prinaša številna tveganja in namesto blažitve težav lahko naredi še več škode.

Kriza bo, seveda, priložnost za oblikovanje drugačnega, bolj vzdržnega turizma. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je po razpravi s kolegi iz EU poudarjal pravilnost usmeritve Slovenije v butično, zeleno, zdravo … Da bo turizem med stvarmi, ki bodo po krizi postale drugačne, in bo vsaj v Evropi v kontekstu zelenega načrta, je že tako postalo mantra. Glavna naloga bo doseči ravnotežje med ideali in hudimi posledicami krize v vsakdanjem življenju.