Korupcijska veriga

Sodni procesi v zadevi Patria se po osmih letih od izbruha korupcijske afere v treh državah na Finskem, Avstriji in Sloveniji počasi, a zanesljivo, končujejo. Po zadnji odločitvi prizivnega sodišča na Finskem, ki je dokončno oprostilo vseh obtožb nekdanje vodilne može državnega orožarskega proizvajalca Patria, bi površni sklep lahko bil sledeči. Da Finci niso dajali podkupnin, ampak, če upoštevamo argumente finskega sodišča, zgolj provizije avstrijskim posrednikom.

Avstrijsko vrhovno sodišče je v svojem delu verige mednarodnega korupcijskega vozla prepoznalo korupcijo in zato trgovca z orožjem Hansa Wolfganga Riedla spoznalo za krivega. V končnem členu korupcijske verige v Sloveniji pa so ustavni sodniki razveljavili pravnomočne sodbe v primeru Janeza Janše, Ivana Črnkoviča in Toneta Krkoviča. Z dodatkom, da se v Sloveniji sodni postopek še ni končal, ker mora prvostopenjsko sodišče spet odločati o obtožbenem predlogu proti osumljeni trojici. V vmesnem obdobju pa sta dva osumljenca nedosegljiva – Jože Zagožen, ključni in vezni člen med Riedlom in slovenskimi odločevalci, je preminul, Walter Wolf pa je za slovenske pravosodne organe v Kanadi nedosegljiv.

Glede na sedanje stanje se lahko le strinjamo z letargično oceno vrhovnega državnega tožilca Andreja Ferlinca, da se zdi, da je Riedl deloval samostojno in samostojno odločal o velikih količinah denarja, ki jih je dobil od Patrie za pridobitev več kot dvestomilijonskega posla v Sloveniji. Znašli smo se v absurdnem spoznanju, kot da je Riedl sam sebe podkupoval. Kar je seveda daleč od resnice.

Kaj je resnica v zadevi Patria? To, kar nam poskušajo slovenski osumljenci dopovedati, da je šlo za nekakšen veliki pok rdečega podzemlja, ki se je hotelo znebiti političnih nasprotnikov? Ali pa je to bil velik korupcijski škandal, ki se je spletel med velikimi igralci med Finsko in Slovenijo s posredniki v Avstriji, kar zagovarjajo tožilci v teh treh državah. Različne sodne epiloge lahko pojasnimo tako, kot si želijo osumljenci, ali pa upoštevamo dejstvo, da je zadeva Patria zelo zapleten primer: tako preiskovalni kot sodni. Primer kaže, kako različne dokazne standarde imajo evropske države, ko je govor o korupciji na najvišji ravni. V Sloveniji je ustavno sodišče celo obrnilo logiko dokazovanja korupcije na glavo.

Ko smo že pri finskem delu zgodbe, ne smemo prezreti dejstva, da so bili nekateri vodilni možje Patrie, ki so bili v slovenskem delu domnevne korupcije oproščeni, na prvi stopnji spoznani za krive v drugem postopku – v primeru orožarskega posla Patrie s sosednjo Hrvaško. Finsko prizivno sodišče bo o tem delu korupcije dokončno odločalo jeseni. Matrica, ki so jo uporabili v Sloveniji, se je ponovila na Hrvaškem. Razlika je le, da so v tem primeru očitno odkrili veliko več dokazov. V Sloveniji pa je, kot je znano, Interpolova depeša ležala v predalu več kot leto dni, prav tako je takratna vlada spremenila pravila hranjenja podatkov telefonskih pogovorov, kar je onemogočilo temeljito kriminalistično preiskavo.

Račun v aferi Patria bo gotovo izdan, a ne bo takšen, kakršnega si ga nekateri predstavljajo.