Tiskane izdaje
Jesen v Sloveniji, kot kaže, ni le čas za kostanj, mošt in mlado vino, ampak tudi za plačne škandale, povezane z Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB). Lani v tem času sta se zaradi previsokih prejemkov morala od slabe banke posloviti prva moža DUTB Lars Nyberg in Torbjörn Månsson. Zdaj ko oblast v slabi banki ni več v rokah Švedov, pa javnost razburjajo razkritja portala Pod črto, da je upravni odbor DUTB iskal obvode, kako zaobiti Lahovnikov zakon in direktorjem v državnih družbah zagotoviti višjo plačo. To naj bi dosegli tako, da bi krizne menedžerje namesto v podjetjih, ki jih vodijo, zaposlili kar v DUTB, kjer plačne omejitve po Lahovnikovem zakonu ne veljajo.
Zdajšnji predsednik upravnega odbora Marko Simoneti je po tem razkritju trdil, da je šlo le za idejo, ki je nato njegovi kolegi niso prevzeli. A v Delu smo razkrili, da to ni res. Novi direktor Alpine Bojan Gantar, ki zdaj sanira prezadolženo obutveno družbo, namreč ni zaposlen v Žireh, ampak v DUTB. Ali tam prejema več kot 5300 evrov bruto, kolikor bi po Lahovnikovem zakonu lahko prejemal, če bi bil zaposlen v Alpini, ne vemo, saj višine svoje plače ni razkril.
Težava ni v tem, da poskuša DUTB na menedžerskem trgu najemati ljudi, ki znajo sanirati podjetja in imajo za to tudi svojo ceno. Prav tako načeloma niti ne bi bilo problematično, da gredo izdatki za te ljudi iz proračuna slabe banke. Navsezadnje je to mogoče šteti za stroške prestrukturiranja družb. Težava je v tem, da DUTB tega ni javno razkrila, da ne vemo, koliko je še takšnih primerov, predvsem pa ni znano, kolikšni so ti zneski. Če je javna plača prvega človeka NLB ali Zavarovalnice Triglav, potem naj enako velja za družbe v lasti DUTB. Javnost bi prav gotovo zanimalo, ali je plača teh ljudi odvisna od uspešnosti pri sanaciji družb.
Iskanje tovrstnih obvodov seveda ponovno kaže tudi na rigidnost Lahovnikovega zakona, po katerem so prejemki direktorjev vezani na večkratnik povprečne plače. Ta je bil v določenem obdobju gotovo nujen, da je prizemljil ekscesne direktorske plače v državnih družbah, a z leti se je pokazalo, da ne omogoča fleksibilnosti, kot, denimo, pri iskanju kriznih menedžerjev, predvsem pa zaradi uravnilovke plača ni odvisna od zahtevnosti in uspešnosti dela poslovodstev.
Da je sedanja ureditev neprimerna in da jo bo zato spremenil, je gospodarski minister Zdravko Počivalšek napovedal že februarja, a se odtlej ni nič spremenilo. Minister je ta teden znova ugotavljal, da so spremembe omenjenega zakona nujne in da jih bodo pripravili. A kot je razumeti, se na ministrstvu s tem sploh ne ukvarjajo, ampak so ta vroči kostanj potisnili v roke Slovenskega državnega holdinga. Ta je osnutek priporočil že pripravil, a ker so plače občutljiva tema, utegne do sprememb preteči še kar nekaj časa. Vmes pa bodo upravljavci najbrž iskali nove obvode, ministrstva pa se bodo temu vedno znova čudila in napovedovala inšpekcije.
