Tiskane izdaje
Zakaj sta Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko sprožili akcijo za omejitev prodaje zemljišč tujcem? Morda vodji obeh iniciativ res nabirata točke za prihodnje državnozborske volitve, toda ne dvomimo, da pet tisoč podpisnikov peticije vladi, naj evropsko komisijo zaprosi za možnost uveljavitve zaščitne klavzule, boj za oblast zagotovo ne zanima.
Kaj je res in kaj ne, niso preverjali v uradnih evidencah. Sosede tujce so šteli na prste, se spomnili na nesramno vedenje novega prišleka, njegove na vhodna dvoriščna vrata obešene table »Privato«, ki nadomešča tablo »Hud pes«, itd. Tudi na seji sežanskega občinskega sveta so govorila čustva, denimo skozi besede, da bi sosedje pač radi končali tisto, česar jim ni uspelo končati v času fašizma. Ni Primorca, ki ne bi poznal polpretekle zgodovine in zamejske sedanjosti, in njihova prizadevanja je treba razumeti tudi v tem kontekstu.
Pisma z opozorili o pozidavi Krasa in tujih kupcih pošiljata civilni iniciativi najvišjim državnim organom že od konca leta 2007. Niso jih jemali resno – vse do zdaj, ko so bili zaradi čustvenega naboja prisiljeni nekaj ukreniti – ustanoviti medresorsko komisijo.
Ta bo preverila stanje (le kako, če še nima popolnih evidenc? se sprašujeta civilni iniciativi) in ocenila ustreznost zaščitnih ukrepov. A vlade pri tem ne bi smeli zanimati ne zgodovina ne čustva Primorcev. Italijani nam v skupni domovini Evropski uniji pravzaprav niso tujci, Slovenci pa nismo, kot je dejal hrpeljsko-kozinski kraški župan, v samopostrežni trgovini, kjer bi s polic jemali samo tisto, kar je nam po volji. Vlada ne bo mogla preštevati samo lastnikov z italijanskim državljanstvom; misliti bo morala tudi na posledice, ki bi jih utegnili čutiti njeni državljani pri sosedih.
Seveda pa lahko država uporabi tisto, kar pravzaprav mora uporabiti. Denimo to, da ugotovi, kateri tujci k nam ne hodijo samo na počitnice, jih prisili, da prijavijo stalno bivališče, in od njih pobere vse tisto, kar pobere drugim državljanom. Mladim Kraševcem lahko ponudi subvencije za nakup in obnovo starih kraških hiš. In se vpraša, čemu širiti zazidalno območje na robu Lokve, če pa imajo Lokavci že vsak svojo hišo. Kot obliž na rano čustveno prizadetim pa bi lahko preverila še zakon o rabi slovenskega jezika v javnosti.
