Kreditna skušnjava

»Naše napake so naši najboljši učitelji.« Naj si to misel nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja neprestano ponavljajo slovenski bankirji in gospodarstveniki. Pa tudi politika in centralna banka. Kajti skušnjava, da bi pozabili na grozovito drago šolo bančne krize, bi lahko bila velika.

Banke – ne vse, saj so bile nekatere previdno konzervativne – so pred finančno-gospodarsko krizo s kupi poceni denarja zalagale kreditojemalce. Ti so denar dobili tudi »na lepe oči« ter mnogokrat mimo pravil zakona o bančništvu in internih predpisov bank. Stotine milijonov evrov so se stekale v zidove Celovških dvorov, Nokturna in drugih nepremičnin. Stotine milijonov evrov so se stekale holdingom za špekulativne nakupe delnic. Stotine milijonov evrov so se stekale menedžerjem za odkupe podjetij. Kreditni balon se je napihoval. Nato je počilo: padel je Lehman in prišla je kriza … In bančna luknja, ki se še vedno pozna v denarnicah in življenju Slovencev.

S krizo je prišel tudi kreditni krč, pa tudi krč podjetniškega povpraševanja po kreditih. Zdaj se povpraševanje podjetij po posojilih končno povečuje, s tem pa tudi kreditiranje gospodarstva. To se po eni strani povečuje zaradi zgodovinsko nizkih obrestnih mer. To obdobje se bo tudi v Evropi počasi zaključilo, saj inflacija narašča, obrestno mero pa je zvišal tudi ameriški Fed. Po drugi strani pa so za povečanje kreditiranja še pomembnejše boljše gospodarske razmere in povečan optimizem podjetij. Ta so izboljšanje mednarodnih gospodarskih razmer pričakala razdolžena, prestrukturirana in izvozniki s konkurenčnim položajem na tujih trgih.

Slovensko gospodarstvo bo letos glede na spomladansko napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) zraslo za 3,6 odstotka, kar Slovenijo uvršča v vrh držav Evropske unije. Spodbudno je, da se bodo po napovedih povečale vse komponente gospodarske rasti. Izvoz bo zrasel za šest odstotkov in ostaja gonilo gospodarstva. Z zvišanjem zaposlenosti in plač se bo okrepilo trošenje gospodinjstev. Na Umarju pričakujejo tudi nadaljnjo rast investicij v opremo in stroje ter v stanovanjske investicije. Po lanskem mrtvilu se bodo s črpanjem evropskih sredstev povečale tudi državne investicije.

Slovenija ima trenutno stabilno rast, ki jo z zdravim financiranjem lahko dodatno spodbudijo tudi banke. Podjetja bodo povečevala proizvodnjo in investirala, za kar bodo iskala denar pri bankah. Upati je, da so bili za bankirje in podjetnike razlogi za krizo bank in zadolženih družb najboljša šola in da ne bodo ponavljali napak izpred desetletja. Apetiti, bi se namreč lahko hitro pojavili. Banke se vendar kopajo v denarju, podjetja pa tega lahko dobijo zgodovinsko poceni.

Za slovensko gospodarstvo je ključno, da se podjetja zadolžujejo za razvojne projekte, ki dvigujejo dodano vrednost, izboljšujejo učinkovitost, povečujejo konkurenčnost in zagotavljajo stabilen dolgoročni denarni tok. Banke pa, da morebitne drugačne pregrešne želje gospodarstva, ne uslišijo.