Tiskane izdaje
Z odhodom Cinvena iz postopka prodaje Telekoma Slovenije pravzaprav nihče ni zmagovalec, poraženec pa je kvečjemu družba sama. Čeprav britanski sklad ni bil idealni kupec, pa je Telekom zdaj srednjeročno obsojen na težko poslovno pot, saj se bo najverjetneje kmalu spet znašel v novi privatizacijski epizodi.
Ta se je končala predvsem po zaslugi tistih, ki so jo dejansko spodbujali in podpirali. Preobrat v njihovem špekulantskem razmišljanju se je zgodil, ker so pred tem kupovali Telekomove delnice po ceni med 90 in 100 evri ter računali, da jih bodo v prodajnem postopku unovčili s 50-odstotnim dobičkom. Ker pa je Cinven ponujal manj, to za upravljavce teh delnic, ki imajo močne povezave s politiko, ni bilo več sprejemljivo. Od takrat se je iskal za obe strani eleganten izhod iz prodajnega klinča.
Ponovni propad prodaje Telekoma pri tuji investicijski javnosti ne bo požel odobravanja, vsekakor pa bo naslednja ponudba nižja od zadnje. Ker pa se želijo vplivni špekulanti ne samo poplačati, ampak tudi veliko zaslužiti, je potreben nov načrt. Ta bi lahko bil najprej prevzeti srbski Telekom in potem združeno telekomunikacijsko podjetje prodati na eni od evropskih borz. Ali pa, ker sta oba trga, sploh pa pod eno streho, zanimiva za največje svetovne telekome, jih ponuditi v odkup velikim igralcem.
Problem pa je, da to ni igra uprave, ampak njihovih prišepetovalcev. Zato se utegne ponoviti »kriminalna zgodba« iz Makedonije in s Kosova, kamor se je Telekom širil zaradi pritiska dobaviteljev, da bi prek njega osvojili nove trge. Čas je, da Telekom naredi lastno strategijo razvoja, ki bo izpolnjevala cilje družbe, ne pa sebičnih želja prisesanih pijavk.
