Tiskane izdaje
Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je prejšnji teden napovedal izredno revizijo na številnih agencijah, direkcijah in v upravah; na direktoratih je menjavam vedejev generalnih direktorjev že težko slediti, toliko jih je; državno avtocestno družbo pa je po vljudnostno-spoznavnem srečanju pustil na miru. Po ministrovem frontalnem napadu, ko je predsednika uprave Darsa obtožil, da bi mu ustrezal ministrov odhod, so izredno revizijo domnevno spornih poslov napovedali kar sami v Darsu.
Darsovi naglavni grehi so elektronsko cestninjenje, nepravilnosti pri gradnji predora Markovec in podiranju cestninskih postaj ter nepravilno zaposlovanje. V Darsu očitke zavračajo, poslovodstvo pa bo danes svojim nadzornikom predlagalo izredno revizijo poslovanja uprave. Če bi res bile ugotovljene nepravilnosti, potem »bodo nadzorniki od nje lahko zahtevali tudi odgovornost; ali pa od tistih, ki s takšnimi informacijami povzročajo škodo družbi, ki je v fazi preoblikovanja finančnih obveznosti, in posledično tudi davkoplačevalcem« so zapisali v Darsu.
Zgodba o vremenskih postajah je seveda zanimiva, še bolj ministrovo nespretno izvijanje, ki dokazuje, da pač ni karierni politik. Skrb pa vzbuja predvsem dejstvo, da Darsu še štiri tedne pred začetkom leta 2014 ni uspelo preoblikovati svojih finančnih obveznosti, ki bodo prihodnje leto dosegle vrtoglavih 366 milijonov evrov. V Darsu pravijo, da bi namesto dveh ducatov poroštvenih zakonov potrebovali enega samega, v pomanjkanju dialoga pa se zadeva ne premakne.
Vlada je resda privolila v višje cestnine, ker pa ni nujno, da so bili Darsovi izračuni pravilni, se lahko poruši razmerje med prilivom iz vinjetnega sistema in klasičnega cestninjenja, ki je trenutno na meji evropsko dopustnega 49 : 51. Posledično bi vinjetni sistem postal dajatev, in ne plačilo storitve, Darsov dolg pa javni dolg. Kar dejansko sicer tudi je, saj so bile s tem denarjem zgrajene avtoceste, nekaj lokalnih cest, vrtcev in vodohramov. Ljudski glas bi dodal: pa kakšna vila sem ter tja.
Kakorkoli: zaradi Darsovih obveznosti pri poplačilu gradnje avtocest zna državo kmalu še bolj boleti glava. Nižanje evrskih obrestnih mer je le hladen obkladek. Z zagatnim položajem je morda mogoče pojasniti tudi »nenavadno« dolgost mandata sedanjega poslovodstva Darsa. Če ne bi bilo dolga, potem bi se juriš na Dars pač zgodil tako kot ob prejšnjih menjavah vlade. Začenši s Pahorjevo vlado, da ne bo pomote.
Z ministrstvom so povezani tudi drugi alarmantni podatki. Državni proračun za infrastrukturo je popolna katastrofa. Namesto več denarja za infrastrukturo bodo, recimo, v cestni direkciji denar za zimsko službo dobili tako, da bodo zaplombirali tako rekoč vsa gradbišča na cestah, kjer ni soudeležen tudi evropski nepovratni denar. Kar stane – provizorično zapiranje gradbišč, namreč. Denarja ni niti za nujne projekte na železniški infrastrukturi.
