Tiskane izdaje
Farmacevti so izjemno močen svetovni lobi. A preden se lotimo enostranske kritike, je vendarle treba pojasniti, zakaj imajo farmacevti tako veliko denarja in zakaj se združujejo, razdružujejo, zakaj občasno kupujejo vse, kar je povezano z zdravjem, spet v drugih časih pa se vračajo k svoji osnovni dejavnosti.
Ta teden je revija Economist objavila analizo farmacevtske panoge, ki med drugim razkriva, da povprečni strošek razvoja zdravila znaša dve milijardi dolarjev (1,6 milijarde evrov). Razvijalcem kopij oziroma generičnih izdelkov je nekoliko lažje, saj že vedo, kaj pripraviti. Naj ponazorim. Krka in Lek, paradna konja slovenske farmacije, sta razvijalca generičnih zdravil. Krka registrira okoli 20 zdravil na leto. A tudi oba skupaj bi si le stežka privoščila strošek razvoja novega zdravila. Seveda so stroški razvoja različni, od nekaj milijonov do nepredstavljivih vsot. Prav pri teh najdražjih pa so pogosto največji zaslužki, a se pogosto tudi zalomi.
Jasno, farmacevti mislijo predvsem na denar, a ključna težava verjetno ni njihov pohlep, ampak strah pred propadom. V farmacevtski panogi moraš biti velik, če hočeš narediti velike korake. Zdravila, denimo za zdravljene raka, ne bodo razvili v garaži študenta medicine.
Tudi veliki prevzemi so pretežno posledica dveh dejavnikov: prvi je združevanje finančne moči s ciljem večjega vlaganja v raziskave, v drugem primeru pa gre preprosto za dostop do patentnih pravic ali s patenti zaščitenih trgov. Pred konkurenco so farmacevti, vsaj razvijalci originalnih zdravil, zaščiteni že s patentnimi pravicami. Več izrivanja je med generiki, kjer skoraj vsi že znajo razvijati vse, kar je na trgu. Kot zanimivost, tudi Krka je patentirala svojo »viagro«. Seveda pa ne bo z njo nikoli zaslužila toliko kot prvi – Pfizer. Pri generikih je zato bolj pomembno, da izdelke trgu ponudijo takoj po padcu patentne zaščite originalnega zdravila in prehitijo tekmece. Upad marž po padcu patentnih pravic je hitrejši in bolj silovit kot pred leti.
Zaslužek farmacevtov je odvisen od tega, koliko izdelkov prodajo, zato je pomembno, da razvijajo zdravila, ki imajo veliko kupcev – bolnikov, in da imajo čim dlje časa mir pred konkurenco.
Ta teden se je, denimo, Novartis odločil prodati delež v dejavnosti zdravil široke uporabe. Novartisu so lani upadli prihodki od prodaje zdravil. Poenostavljeno povedano, patentne zaščite nekaterih izdelkov so potekle, novih nima dovolj. Odločil se je zbrati denar, da bi razvil nova zdravila ali pa kupil kakšnega farmacevta z donosnimi patenti. Podobno počnejo tudi drugi farmacevti. V ta krogotok sta vpeta tudi slovenska paradna konja. Ni rečeno, da bo Krka vedno samostojna in verjetno tudi ne bo smiselno vedno pri tem vztrajati. Še manj je verjetno, da bo Lek vedno Novartisov. Od vodenja družb pa je odvisno, ali bodo te spremembe jemali kot nevarnost ali bodo zagrabili novo priložnost.
