Tiskane izdaje
Kultura in turizem sta v Evropi tesno povezana. Stara celina je imela zaradi bogate kulturne dediščine vedno prevladujoče mesto v mednarodnem turizmu. Kulturna dediščina je najpogosteje skoncentrirana v mestih in tako na njej temelji turizem številnih evropskih mest.
Kljub temu znanemu dejstvu je šele zadnji dve desetletji kulturni turizem deležen posebne pozornosti v Evropski uniji in Unescu, prav tako tudi v posameznih državah.
Kulturna dediščina, glasbeni, filmski, gledališki festivali, likovne razstave, muzeji in galerije, spomeniki, arhitektura so vse pogosteje motiv, da ljudje obiščejo določene kraje. Kulturni turizem je v zadnjih letih v polnem razcvetu, kaže statistika. Povezovanje kulture in turizma je pomembno iz dveh razlogov – prvi je zaslužek, drugi pa promoviranje lastne kulture in s tem tudi identitete.
V Sloveniji, kjer ima največji potencial za razvoj kulturnega turizma Ljubljana, se s tem vidikom gospodarstva še ne ukvarjajo zares. Napisanih je bilo nekaj papirjev, kako bi bil kulturni turizem koristen za gospodarsko rast, rezultatov pa ni. K nam prihaja vse več tujih turistov, ki si z veseljem ogledujejo večinoma brezplačne znamenitosti, delež tistih, ki obiščejo muzeje, galerije ali kulturne dogodke, pa se ne povečuje.
Povečevanju števila tujih turistov se nenehno čudimo, a se ne bi smeli, saj ga ne zaznavamo samo pri nas, ampak je del globalnega trenda, ki se je začel kazati takoj, ko je popustila finančna kriza. Turisti se nam preprosto dogajajo in niso produkt nekih konkretnih strateških potez.
Ampak kako jih prepričati, da bi konzumirali slovensko kulturo? Težko, mogoče pa ni nemogoče. Resda nimamo Louvra, Uffizijev, Guggenheima, toda za turiste so vedno zanimivi tudi atraktivni koncerti, razstave itd. z mednarodno prepoznavnimi imeni, česar je pri nas zelo malo, ker denarja ni.
Da bi tržili kulturo kot turistični proizvod, bi bilo treba vanjo predvsem finančno vlagati, same kulturne ustanove bi morale začeti razmišljati zunaj zakoreninjenih vzorcev in sodelovati z ljudmi, ki imajo sveže ideje tako glede programa kot menedžmenta.
Raziskave so pokazale, da skoraj 40 odstotkov mednarodnih potovanj spodbudi zanimanje za kulturo, ti turisti so večinoma premožnejši in bolj izobraženi. Kulturni turizem v svetu raste z 20-odstotno stopnjo, Slovenija pa je zelo daleč od tega. Saj je res, da se ne moremo meriti z Italijo ali Španijo oziroma z državami z daljšo in bogatejšo kulturno tradicijo, toda marsikdaj je lahko privlačna tudi drugačna kultura, drugačen doživljaj od tistega, ki ga turist občuti v lastni državi ali kateri drugi. V turizmu ni pomembno, da ponudimo zgolj najkakovostnejši proizvod, ampak tudi to, kako o proizvodu povemo zgodbo in ga tako prodamo. Kulturnega turizma in turizma sploh ni brez doživljajev.
Za začetek bi bilo neizogibno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem, med kulturnim in turističnim sektorjem, koristna bi bila tudi dobra in usklajena promocija. Kulturni in mestni turizem v številnih evropskih državah strateško načrtujejo v sklopu razvoja celotnega turizma.
