Lahko noč, Slovenija

Tisti, ki zagotavlja javni interes državljanom, predvaja kulturne in izobraževalne vsebine, opravlja pomembno vzgojno vlogo, predvaja vsebine za manjšine in nepretenciozne informativne vsebine. Je tisti, ki ne sledi zgolj komercialni logiki, zato ker se javne koristi pač ne da izmeriti. Zato imajo javni radiotelevizijski servisi povsod po Evropi posebno mesto v družbi in varovalke, ki vzpostavljajo nujne ločnice od politike.

Ko se oblast odloči v duhu kriznih razmer za rezanje davkoplačevalskega prispevka tako, kakor se ga je lotila tokratna vlada, njen namen najverjetneje ni krepitev ekonomske stabilnosti slovenskih gospodinjstev, ampak slabitev edinega slovenskega javnega servisa. Z njim je resda marsikaj narobe. V njem mrgoli anomalij, a enostransko in prisilno, predvsem vsebinsko prestrukturiranje zagotovo ni pravi način za razvoj in usmeritev na prava pota. Če si seveda oblast v tej državi razvoja RTV-servisa sploh želi. Ker – kot smo že zapisali – se mora država odločiti, ali njeni državljani potrebujejo javni servis, in če da, kakšnega. Če ne takšnega, kakršen je zdaj, naj sproži diskusijo civilne in strokovne javnosti o tem, kakšno javno službo naj javni zavod še opravlja. A ta oblast niti v svoji prvi različici pred leti omenjenih javnosti ni hotela poslušati. Zakaj bi torej to storila zdaj?

Ustvarjanje izrednih razmer in na tnalo usode postavljati oddaje, kot so Globus, Tarča ali Telstar, in konec koncev produkcijo pravljic za rubriko Lahko noč, otroci, ob kateri smo se vsi potapljali v svoje sanje, pa je malodane neodgovorno.

Zato, ker s tem potaplja in uspava slovenski narod in ustvarja nemočne, apatične in neinformirane državljane. Pa tudi zato, ker se ob tem dogaja razkroj medijske krajine in ker se zdi, da tradicionalnih medijev ne bo več dolgo v njej. Državljane se pač prepušča tistim, ki so v poplavi medijev in krize še živi. Za nekatere denar v tej državi je, za nekatere pač ne.