Lažni prapori

Največja nevarnost se skriva v uzurpaciji oblasti in podrejanju vseh družbenih sistemov in podsistemov.

Objavljeno
06. april 2018 22.25
Peter Rak
Peter Rak

Na madžarskih volitvah bo očitno spet slavila desnica. Vendar je to le površna orientacijska oznaka, ki je pravzaprav popolnoma zgrešena, če kje, potem na evropskem vzhodu in jugovzhodu ločnice med levico in desnico ni več mogoče potegniti. Z zelo redkimi izjemami so stranke postale povsem neprepoznaven politični hibrid, ki si arbitrarno in pragmatično izposojajo najrazličnejše teme, načela in principe, s katerimi nagovarjajo volivce, pri tem pa neredko zaidejo v absurdna nasprotja s samimi seboj.

Viktor Orbán v isti sapi snubi revne in deprivilegirane ter domače oligarhe, predstavlja se kot branik evropske civilizacije in ostro nasprotuje politiki Evropske unije, nastopa v imenu obrambe vere, čeprav ga za to nihče ni pooblastil in so mu to jasno povedali tudi v najvišjih krogih madžarske cerkve. In to tako katoliške kot protestantske.

Tu je še izpostavljanje nacionalne samobitnosti in etnične homogenosti, čeprav ima država veliko manjšin, pa kategorično nasprotovanje sprejemu enega samega migranta, medtem ko velik del finančnih in drugih poslov v Budimpešti opravljajo Kitajci, ki jih je tam že več kot sto tisoč. In boj proti »globalizmu« ter načela samozadostnosti in avtarkije, čeprav prav nič ne pomišlja, da ne bi prijateljeval z Rusi, ki so bili še nedolgo tega na Madžarskem okupator.

Veliko večja nevarnost kot poljubno politično etiketiranje se zato skriva v popolni uzurpaciji oblasti in podrejanju vseh družbenih sistemov in podsistemov. Ali ti procesi potekajo pod navideznim praporom desnice ali levice, je pravzaprav povsem nepomembno, dejstvo je, da tranzicijske države v primeru nadaljevanja takšnih trendov za nedoločen čas lahko pristanejo v kvazi demokratičnih, avtoritarnih ali celo diktatorskih režimih. Ali pa se iz te pasti sploh nikoli več ne izvlečejo.