Legalno po ovinkih

Predvidoma leta 2019 bodo prve kmetije lahko začele uradno ponujati storitev celodnevnega varstva za do šest starostnikov. Toda svojo dopolnilno dejavnost so uradno morale poimenovati drugače – kot nastanitev na kmetijah. Drugače bi jim lahko socialni inšpektorji na podlagi zakona o socialnem varstvu preprečili izvajanje neinstitucionalne oskrbe starejših.

Celodnevno varstvo starostnikov zunaj dragih institucij v Sloveniji zaradi strogih zakonodajnih zahtev (kadrovskih in infrastrukturnih) skoraj ne obstaja. Alternative sistemu so v praksi zato zelo različne: oskrba na črno, napol legalne oblike varstva in odhodi več sto Slovencev v cenejše hrvaške družinske domove z bistveno bolj ohlapnimi in življenjskimi zakonskimi zahtevami.

Tako lahko na načrtovanje oskrbe starejših na slovenskih kmetijah gledamo tudi kot na poskus, kako zaobiti neustrezno zakonodajo. Le da tokrat namesto samo končnih uporabnikov ali ponudnikov storitev v procesu kreativno sodelujeta tudi ministrstvi za kmetijstvo ter socialne zadeve – tako z alternativno besedno skovanko kot s pilotnim projektom, ki ima mnogo bolj ohlapne omejitve od zapisanih v socialni zakonodaji.

Poskusna oskrba starejših na kmetijah s tem v slovenski sistem po ovinkih, a legalno prinaša prepotrebno svežino in številne prednosti – pri življenju naj bi ohranila na desetine kmetij, na podeželju omogočila nekaj novih delovnih mest, starostnikom pa razmeroma poceni preživljanje zadnjih let v domačem okolju.

Pričakovati, da bo dopolnilna dejavnost na kmetijah bistveno razbremenila sistemske težave, ko je na čakalni listi za domove za starejše 7465 prosilcev, pa je nerealno. A med izvajanjem pilotnega projekta se bodo odprla številna vprašanja, na katera pristojni na ministrstvih doslej niso našli odgovorov.

Ključno vprašanje zadeva cene in zakonske zahteve. Sevničanka, ki skrbi za starostnike že več kot desetletje, bo morala zaradi številnih infrastrukturnih zahtev po vzoru institucij – dvigalo in stranišča v sobi – investirati 250.000 evrov. Njeni zadovoljni uporabniki teh pridobitev za ceno, ki jo plačujejo, ne zahtevajo. A država jim možnosti izbire – visoka cena za suito ali znosna za stranišče na koncu hodnika – ne ponuja.

Prvi interesenti za nudenje oskrbe na svojih kmetijah so pristojnim že povedali, da se jim ob omejitvi celodnevne oskrbe na največ šest oseb finančna računica ne bo izšla; pri 20 bi se jim. Če bosta obe ministrstvi zares želeli vzpostaviti delujoč sistem na kmetijah, bosta majhnim ponudnikom morali prilagoditi določila socialne zakonodaje, ki je pisana predvsem za velike institucije. S tem bi se pot do vmesnih oblik varstva starostnikov med življenjem doma in v institucijah, ki bi oskrbo starejših pocenila in razbremenila čakalne vrste za vstop v domove za starejše, lahko bistveno skrajšala.