Legitimno, a ne dobro

Za nami je leto dni od volitev in po pričakovanjih ljudje po izraženi volji niso zadovoljni s stopnjo slovenske parlamentarne demokracije, nakazuje zadnja objavljena raziskava Dela. Novi obrazi v politiki so razočarali, a ključno spoznanje, da so volitve bile legitimne – kljub vztrajnemu ponavljanju maščevalnega lika slovenske desnice Janeza Janše, da so bile lanske volitve nelegitimne – vzbuja upanje, da ni vse tako črno, kot se poskuša predstaviti.

Permanentna politična kriza v slovenski različici je bila z lanskimi volitvami končana, saj smo dobili koalicijo in vlado z občutno večino v državnem zboru. In na tej točki lahko damo prav premieru Miru Cerarju, ki je pred kratkim med uspehe svoje ekipe umestil tudi politično umiritev države. Vendar se zdi takšna ocena račun brez krčmarja, ker, kot ugotavljamo v anketi, ljudje najbolj kritično obravnavajo prav novince v slovenski politiki in mednje sodi tudi premier. To pa bi lahko bil vir prihodnje nestabilnosti. Kakor tudi koalicijski spori, ki vsake toliko izbruhnejo na plano zaradi velikih ideoloških, interesnih, kadrovskih in karakternih razlik. In ljudje v takšnih okoliščinah ne zaupajo nikomur več, tudi političnim novincem ne, pa naj se še tako trudijo biti svetniški.

Pravzaprav je sredinska in še ne povsem politično formirana SMC na veliki preizkušnji, kako se bo znašla v neizprosnem ringu, v katerem izkušena mačka, Janez Janša in Karl Erjavec že dolgo plešeta in boksata. Leto dni šolanja za Cerarja in SMC je minilo, od zdaj bo treba pokazati veliko več, lahko razumemo trenutno razpoloženje slovenskih volivcev, ki so pred letom dni množično podprli premierovo stranko.

Iz objavljene ankete lahko izluščimo še eno ugotovitev, ki bi lahko bila ključna za razumevanje bližnje prihodnosti. Odgovori na naša poizvedovanja, koliko so stranke upravičile njihova pričakovanja, potem ko so jim pred letom dni oddali svoj glas, nam povedo, da sta jih najbolj izpolnili stranki na robovih strankarskega spektra. Ali drugače – radikalni stranki z leve in desne sta s svojo retoriko, političnim delovanjem in populizmom najbolj prepričali. Zato ne preseneča, da bi obe stranki njihovo volilno telo z največjim veseljem še enkrat podprlo, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo.

Stopnja zaupanja volivcev preostalih strank, ki so v koaliciji, predvsem SMC, je precej nižja, kar priča o tem, da je prihodnost te stranke negotova, ponovitev lanskega rezultata pa neizvedljiva. In ko že opozarjamo na krepitev radikalnega sentimenta v teh krajih – vendar ta še ni prevladujoč – ni problem to, da imamo radikalne stranke, pač pa nemoč strank, ki stavijo na razum, normalnost in zmernost. Nemoč pri oblikovanju prepričljivih politik, neodločnost, nerodnosti pri doseganju ciljev in pomanjkanje politične imaginacije v domačih, evropskih in svetovnih okvirjih so elementi, ki povečujejo nezaupanje v politično elito, ki je dobila največji delež zaupanja pred letom dni.