Leto težkih preizkusov za otroke in odrasle

Ljubljana – Za številne otroke in zadnja leta vse pogosteje tudi za njihove starše je 24. junij težko pričakovani dan. Začenjajo se šolske počitnice za učence in dijake. Opoldne bodo že lahko pomahali s spričevali, priznanji in pohvalami in se nasmejani odpravili brezskrbnemu poletju naproti.

S podelitvijo spričeval se za 167.752 osnovnošolcev in 75.329 dijakov začenjajo težko pričakovane počitnice, najdaljše v letu. Devet tednov in pol je veliko časa za počitek, sprostitev in užitek.

Devetošolci so spričevala že dobili. Mnogi so pri tem potočili nekaj solz in si priznali kakšno bojazen zaradi prehoda na naslednjo stopnjo šolanja, predvsem pa se razveselili dolgega in morda vročega poletja. Tudi za maturante je šolskih obveznosti konec, zdaj pa nestrpno pričakujejo 13. julij, ko bodo izvedeli, kako so se odrezali. Strahu, da šolanja ne bodo mogli nadaljevati, ni, saj je vpisnih mest dovolj. Lahko jih le skrbi, ali bodo lahko študirali na izbrani fakulteti.

In po čem si bomo zapomnili šolsko leto 2014/15? Prav gotovo po tem, da je bilo precej bolj burno kot prejšnje. Lani je poslanico ob koncu šole izrekel še minister dr. Jernej Pikalo, letos jo bo dr. Maja Makovec Brenčič. Vmes sta na ministrskem stolu sedeli še dr. Stanka Setnikar Cankar in Klavdija Markež, prva dobrih pet mesecev, druga slabih pet dni.

Leto iskanja denarja

V javnosti je odmevalo več tem in vprašanj. Najpomembnejše je bilo vprašanje financiranja, saj denarja zaradi varčevanja ni bilo toliko, kot bi ga šolniki želeli in potrebovali. Zaradi pretepenega fanta iz osnovne šole Deskle se je znova govorilo o nasilju v šoli in o tem, kako ga preprečevati oziroma se nanj odzivati. Zaradi varčevalnih ukrepov, predvsem začasnega nefinanciranja učne pomoči za otroke s posebnimi potrebami, se je začela razprava o delovnih obveznostih učiteljev v razredu in zunaj njega ter plačilu zanje. Veliko besed je bilo namenjenih avtonomiji učiteljev in njihovim prizadevanjem, da si povrnejo avtoriteto in ugled, vse to pa je bilo povezano še z opozorili o pretiranih pritiskih staršev, ki naj bi posegali v delovanje šol, čeprav raziskav, ki bi to potrjevale, po informacijah združenja staršev ni.

Šolstvo je bilo tudi tema pogovorov v državnem zboru. Poslanci so govorili o tem, ali se v šolah dovolj posvečajo domovinski vzgoji, pa tudi o tem, ali je prav, da javni denar država nameni financiranju zasebnih šol. Spomladi so učitelji in založniki začeli opozarjati tudi na problematiko učbeniških skladov in zastarelega učnega gradiva.

Konec šolskega leta pa so zaznamovali še porazni rezultati NPZ pri slovenščini v šestem razredu. Že lani so se učitelji spraševali, kdo je »kriv« za to, da povprečen slovenski učenec svoj materni jezik obvlada za oceno zadostno. Letos ne bi dobili niti dvojke, saj so učenci v povprečju dosegli 24,7 točke od 50 možnih (49,5 odstotka).

Nov izbirni predmet

V iztekajočem se šolskem letu so na šolah začeli izvajati neobvezne izbirne predmete v četrtem razredu: učenci so lahko izbirali med drugim tujim jezikom, umetnostjo, računalništvom, športom in tehniko, in v sedmem razredu, kjer so dobili še en tuji jezik. V prihodnjem šolskem letu naj bi jih začeli izvajati še v petem in osmem razredu, leto zatem pa še v šestem in devetem.

Že v letu 2014/15 je bilo zaradi velike generacije otrok v šolah 152 novih oddelkov. Tudi v prihodnjem šolskem letu se bo v šolo vpisala približno enako velika generacija. Na 61 šolah se je začelo poučevanje prvega tujega jezika v drugem razredu in po prvotnih načrtih naj bi se v dveh letih razširilo na vseh 450 osnovnih šol. V prihodnjem šolskem letu bodo prvi tuji jezik kot neobvezni izbirni predmet v prvih razredih začeli poučevati na tistih šolah, kjer se bodo za to možnost odločili (števila šol na ministrstvu še nimajo), pouk prvega tujega jezika v drugih razredih pa bo potekal na 151 šolah, saj se bo zdajšnjim pridružilo še 90 novih. To je manj, kot je bilo sprva načrtovano.

V novem šolskem letu se obeta še širjenje kroga upravičencev do subvencij za kosilo v osnovni šoli, a predlagani model je še treba dopolniti »z vidika implementacije, socialne pravičnosti in finančne vzdržnosti«, kot so predstavniki vlade zapisali v sporočilu za javnost. V šolskem letu 2015/16 se bo začela izvajati še šola v naravi kot del obveznega programa.

***

Šolski vsakdanjik pa ponavadi poteka mimo vseh zunajšolskih, političnih in strokovnih razprav. Učenci in učitelji devet mesecev preživijo v posebnem odnosu, ki je lahko zanimiv, napet, naporen, topel, srčen.

Mnogi šolarji se še leta in leta spominjajo svojih učiteljev in mnogi učitelji ob koncu šolskega leta na skrivaj ali javno točijo solze ganjenosti, ko se poslavljajo od nadobudnih duš.

Ena od njih, učiteljica Branka Gabrenja Müller, je svojim maturantom v slovo napisala kar rap komad, s katerim je hotela njim, pa tudi širši družbi sporočiti, da moramo stopiti skupaj si podati roke in sodelovati, če želimo lepšo in boljšo prihodnost.

RES SAMO ŠE NA TELEFONU, FB UTEHO DOBITE?

ENI STE SE RES VELIKO UČILI

IN SEDAJ NAJRAJE - TAKOJ TUJINO BI POBEGNILI.

KAJ PA OSTALI, STE RES TAKI, KOT PRAVI VEČINA?

DA - V BISTVU - VAS NIČ NE ZANIMA,

DA DELAT NE ZNATE, NOČTE SE UČIT,

VSE VAM JE BEDNO, ČEPROV NIHČE NI ZABIT...«

Ampak vse ni tako slabo, zato učiteljica, ki ji je pri izvedbi v živo pomagal kar Trkaj, na koncu zapisala:

LE VIDET MORMO GA, IN TO SPREJET,

BIT HVALEŽNI ZA VSAKO STVAR, BIT AKTIVNI,

NAJT REŠITVE, BIT POZITIVNI.

TO NISO FRAZE, TO DA SE NARDIT,
TREBA SE LE JE ODLOČIT IN PRAVE VREDNOTE - NE ZAOBIT!

MLADI, PEJTE V ŽIVLJENJE, NE SE GA BAT,
RAZŠIRITE KRILA, POLETITE VISOKO, NE GA PRESPAT!

ČE PADETE, PA KAJ POTEM,
VSTANETE IN GRESTE NAPREJ VIŠJE, VISOKO...
KER SVET JE LEP,
ŠE POSEBNO - ČE KDO TI POMAGA, SE NASMEHNE IN PODA TI ROKO.

EJ, BODI ČLOVEK ČLOVEKU - ČLOVEK,
IN TO BO DOVOLJ
DA DAMO SI LEPŠO PRIHODNOST IN BOLJŠI VZOR.

Rap komad si lahko v celoti preberete na spodnji povezavi.