Licenca za ubijanje

Istega dne, ko je Slovenijo pretresla objava videoposnetka surovo pretepenega, okrvavljenega in nezavestnega fanta, nad katerim se izživljata 20- in 29-letnik, je javnost izvedela še za novico, da sta druga dva mlada fanta pravnomočno in za vselej oprana krivde krutega zločina, ki se je zgodil v Logu pri Brezovici. Tako spet razpravljamo o tem, da je nekaj hudo narobe, pa ne le z družbo, ampak tudi s pravosodnim sistemom.

Do laičnega komentiranja odločitev sodišč je treba imeti odklonilen odnos, saj to med ljudi vnaša le še dodatno nezaupanje v delovanje državnega aparata, predvsem zato, ker javnost nikoli ni seznanjena s podrobnostmi celotnega kazenskega spisa, ampak le s kančkom tega, kar je navadno v interesu obtoženih. To pa še zdaleč ni prikaz dejanskega stanja.

A vendar so primeri, kjer so državljani upravičeno zaskrbljeni, kako se posamezniki izognejo sankciji. Ker širša javnost ne pozna podrobnosti delovanja kazenskega postopka, se tudi v primeru zdaj pravnomočne oprostilne sodbe za smrt 26-letnika, ki ga je storilec surovo pokončal s kuhinjskim nožem (mimogrede, po morilsko orodje se je odpeljal domov, k maščevanju privabil še brata in dva sorodnika oziroma prijatelja), vsa gnojnica zliva na sodišče. A je imel ključno vlogo izvedenec psihiatrične stroke.

Ta je po pogovoru s storilcem ocenil, da svojih ravnanj, ko je iz maščevanja brutalno zabodel oškodovanca, zaradi »specifične osebnostne strukture« ni imel pod nadzorom. Po njegovi oceni je bil neprišteven, torej za sodišče ni kriv.

Sodniku (ta sicer ni vezan na mnenje izvedenca oziroma bi lahko angažiral novega) ni ostalo drugega, kot da postopek proti storilcu ustavi. Ob vsem tem je presenetljivo še, da psihiater ni videl vzroka, zakaj bi se fant zdravil, zato je tožilstvo pri tem predlogu naletelo na gluha sodnikova ušesa.

Torej imamo primer nekoga, ki je poslovno in opravilno sposoben, ima volilno pravico in prav vse človekove pravice in svoboščine, ki mu pripadajo. Neprišteven je le pri najhujših kaznivih dejanjih. Ko mu »zavre«, ima licenco za ubijanje. Nezdravljena hiperkinetična motnja iz otroštva, na katero je opozoril psihiater, namreč ostaja, zdravljenje pa da ni potrebno.

Proti krvniku je bil zaradi omenjenega postopek ustavljen, višje sodišče pa je zdaj krivde opralo še pomočnika, njegovega brata. Naj se sliši bogokletno, ampak po pravu in logiki je to razumljivo. Kako bi on lahko odgovarjal za dejanje, ki ga njegov brat po oceni psihiatra ni nameraval storiti (čeprav je, še enkrat, šel domov po nož in privabil pomagače!)?

Pravosodni sistem takrat, ko sodišče nima dovolj znanja, da o nečem odloči, povabi različne izvedence. In njim mora zaupati, če ne, smo res lahko v skrbeh. In smo lahko, saj je bilo v zadnjem času kar nekaj nenavadnih sodnih primerov. Denimo pred dnevi, ko so trije izvedenci psihiatrije za obtoženega uboja izdelali tri različna mnenja o prištevnosti (od mnenj ni odvisna le višina kazni, ampak meja med svobodo in rešetkami). Kot je takrat opozorila tožilka, je na potezi ministrstvo za pravosodje, ki bedi nad njimi.