Liga prvakov nič manj »naša« kot Evropska unija

Liga prvakov je svetovno tekmovanje št. 1, šov, ki pritegne največjo pozornost Zemljanov in ustavi čas v največjem številu držav. Morda posamezna tekma ni donosna kot ameriški »superbowl«, a to ni povezano z navijači, prej z vodstvom Fife in Uefe. Da Evropejci prodajajo »najboljši športni produkt na svetu« pod ceno, nam je zatrdil tudi prvi Uefin mož Aleksander Čeferin in napovedal dodatno trgovinsko menjavo Evrope z Azijo in ZDA – ligo prvakov v vsako ameriško in azijsko vas, ob Ženevsko jezero nove pokroviteljske pogodbe.

Kaj bo imela od rasti Uefinih prihodkov Slovenija, kaj slovenski nogomet? Ne veliko, menijo nekateri, povečini isti, ki trdijo, da slovenski nogomet nima nič skupnega z ligo prvakov. Posledično jih tudi finale lige prvakov vznemirja manj kot prenosi sej državnega zbora na 3. programu RTV Slovenija. Seveda nimajo prav. Kaj naj rečejo privrženci Maribora? Štajerci bodo krenili na pot proti evropski eliti sredi julija. Če seštejemo žreb parov, ki bo 19. junija, štiri kvalifikacijska sita in poznejši program v ligi prvakov, bi bili lahko Štajerci (posredno) zasedeni z evropskim nogometom 23 tednov. Običajen teden lige prvakov traja od ponedeljkovih priprav do četrtkove analize, torej štiri dni. Gre za 92 dni na leto oziroma 25 odstotkov časa v življenju nogometnega navijača.

Tudi resna analiza morebitnega vpliva lige prvakov na slovenski nogomet razkriva pomen Uefinega plesa za Slovenijo. Koper bi bil brez 410.000 evrov, kolikor jih je dobil zavoljo nastopa v Evropi, pod vodo še prej kot zdaj. Podoben eksistenčni pomislek velja za druge; kdo ve, ali bi v Ljudskem vrtu danes še pozdravljali prvake brez 14 milijonov €, ki so jih Mariborčani dobili leta 2015 samo od Uefe za štirimesečno druženje s Chelseajem in drugimi ...

Kdor ima »raje SNL kot ligo prvakov, ker je SNL 'naša', liga prvakov pa v oblakih«, na nek način laže sam sebi. Obe tekmovanji sta namreč »naši«, razlikujeta se le v kakovosti, odmevnosti in dostopnosti. Večkrat se je zgodilo, da so klubi zavrnili igranje v SNL (nazadnje Rudar in Dob), na žreb lige prvakov v Nyon bi šla večina tudi peš in z eno nogo v mavcu.

Uefa predstavlja nogometno Evropsko unijo, četudi pod svojim dežnikom združuje 55 članic, EU de facto le še 27. Tekmovanja pod okriljem Uefe lahko primerjamo tudi z evropskimi kohezivnimi skladi. Sloveniji ta čas kaže bolje v Bruslju kot v Nyonu: z ligo prvakov, evropsko ligo in eurom je iztržila manj (primerjalno s krovno vrečo) kot iz treh skladov evropske kohezijske politike. A trend se spreminja: v Čeferinovi ligi prvakov, ki bo zaživela v sezoni 2018/19, bi Slovencem kapnilo več tudi v primeru neuspešnih kvalifikacij za ligo prvakov. V EU je obratno: Slovenci v novi perspektivi ne črpajo sredstev tako učinkovito kot v programskem obdobju 2007-2013.

Uefa je organizacija z daljšo tradicijo, uspešnejšo integracijo, močnejšim glasom manjših narodov in morda – na žalost – z lepšo prihodnostjo kot EU. Postaja vse močnejša, na njena vrata trkajo celo azijske in afriške države – v Nyonu že domujeta Izrael in Kazahstan –, iz EU bežijo celo evropske sile z najdaljšo tradicijo.