LJ–ZG: z Bleda v Trakošćan, od tam v Maribor

Sobivanje 
med Zagrebom in Ljubljano bo v prihodnjih mesecih bolj nepredvidljivo.

Objavljeno
15. maj 2012 20.14
Posodobljeno
15. maj 2012 21.00
Rok Kajzer, Ozadja
Rok Kajzer, Ozadja
Nobenega prasketanja v kaminu ali sprehoda v naravi ni bilo, »dragi prijatelj« se je spremenil v »kolega« in tudi ozadje se je vrnilo na staro: na portrete prednikov, štukature in drugo grajsko okrasje. To je slika spremembe, ki se je zgodila, ko je na Hrvaškem prepričljivo zmagala leva sredina in se je v Sloveniji na oblast vrnila desna sredina. Na oblasti sta opciji, ki nad hitropoteznim matiranjem spora zaradi meje v režiji Pahor-Kosor nista bili najbolj navdušeni in ki do razvoja reševanja drugih nerešenih vprašanj, ki ga je začel že nekoliko kičasti tandem, nista imeli preveč pozitivnega odnosa. Toda brez te dediščine bi se premiera včeraj srečala v precej drugačnih okoliščinah, ne le z zadnjimi težavami z (N)LB.

Da je prejšnja slovenska vlada kljub pomislekom razmeroma dobro opravila svoj posel, je navsezadnje pokazal hitri umik hrvaške vlade od bančnih sklepov, ki jih je sprejela. Zagreb je bil nekaj dni blizu neprijetne in neverodostojne politike Iva Sanaderja, ki zavez, obljub in podpisov, še posebno tistih, ki jih je v povezavi s Slovenijo dal Bruslju, ni spoštoval. Zoran Milanović se je pravi trenutek povsem častno umaknil.

Premiera sta včeraj bančno vprašanje zato stabilizirala in potrdila status quo, torej nekako tako, da vsak bolj ali manj trdno vztraja pri svojem z voljo, da se problem reši. Da odnosi kljub zatrjevanju, da so dobri, niso najboljši, so pokazale besede Janeza Janše, da bo Slovenija hrvaško pristopno pogodbo, ki da je le ena v vrsti pogodb in nič pomembnejša od drugih, ratificirala do julija 2013. Sporočilo je jasno: to varovalko bomo hranili povsem do konca.

Vse to kaže, da bo sobivanje med uradnim Zagrebom in Ljubljano v prihodnjih mesecih precej bolj negotovo in nepredvidljivo, kot smo ga bili vajeni.