Tiskane izdaje
Avstrija v športih z žogo v evropskem merilu ne sega prav visoko. Tudi v odbojki ne. Kljub temu je bila v zadnjih letih obljubljena dežela za številne slovenske igralce z Davorjem Čebronom, Jernejem Potočnikom, Andrejem Grutom, Tomijem Šmucem, Davidom Slatinškom in Nejcem Pušnikom na čelu, ki so onkraj Karavank igrali za kaj več kot le za beliče, ki bi jih verjetno zaslužili doma. Z rezultati z največjih tekmovanj se Avstrijci ne morejo pohvaliti, so šele 27. na stari celini, na svetovni jakostni lestvici pa si z Albanijo delijo zgolj 73. mesto in pred njimi so celo popolni odbojkarski eksoti, kot so Trinidad in Tobago, Pakistan, Barbados, Bocvana, Mozambik, Mauritius in Surinam.
Kljub temu je Avstrija sogostiteljica letošnjega EP v moški odbojki. Nazadnje se je med elito stare celine znašla leta 1999, a tekmovanje končala na zadnjem mestu brez zmage in brez osvojenega niza. Še nekaj drugega je zanimivo: tedaj je na prvenstvu ne bi bilo, če ne bi bila gostiteljica. Ducat let pozneje se je scenarij ponovil. Avstrijci se ne bi nikoli prebili skozi kvalifikacijsko sito za letošnje EP, če ne bi tja švignili po bližnjici brez ene same odigrane uradne tekme. To veliko pove o stanju duha v tamkajšnji odbojki. Igralsko so klubi in z njimi tudi reprezentanca povsem podhranjeni, po vplivu pa avstrijski funkcionarji in eminence kotirajo najviše v Evropi. Zgodba je podobna v rokometu, saj je Dunaj lani prav tako gostil EP, na katerem so bili domačini brez realnih možnosti za najvišja mesta.
Če torej ni šlo po naravni poti, so se Avstrijci prerinili zraven skozi manjša vrata. Vajeti so vzeli v svoje roke (močni) lobiji. Njihov glas v evropski odbojki precej šteje, navsezadnje imajo člana v eni delovni skupini in dveh komisijah pri Evropski odbojkarski zvezi (CEV), Karl Hanzl je med drugim sekretar finančne komisije CEV. To v praksi pomeni, da na Dunaju vsako leto poteka žreb skupin v ligi prvakov in da Avstrija že drugič v 12 letih gosti EP. Pa čeprav je glede na reprezentančne dosežke v zadnjih letih obroben igralec; letos, denimo, je v poletni evropski ligi uknjižila pičli dve zmagi in imela najslabši točkovni izkupiček med vsemi udeleženkami. Kar pravzaprav ni nič čudnega, saj je tujina za avstrijske odbojkarje kot zakleta. V pretekli sezoni se je od reprezentantov na tujem preizkušal le sprejemalec Philipp Schneider v francoskem prvoligašu Montpellierju, odslej mu bo družbo delal novopečeni član Paris Volleyja, korektor Thomas Zass.
Zakaj avstrijski odbojkarji zapečkarsko vztrajajo v domačih klubih, je težko reči. Mogoča sta dva odgovora: ker jim finančno (čeprav malo igrajo) to ustreza ali ker jih v tujini nihče ne povoha. Dejstvo pa je, da niti v avstrijskih klubih ne igrajo ključne vloge. Izbrana vrsta trpi tudi zaradi popolnoma zgrešene klubske politike, ki se ne more poenotiti in omejiti števila tujcev v prvoligaših. Dunajski Aon hotVolleys v zlatih časih in Hypo Tirol v zadnjih letih zmečeta izdatne šope denarja skozi okno za nakup (povečini) cenenih tujcev, ki odžirajo prostor doma vzgojenim fantom, ki odbojkarsko nikdar ne dozorijo, saj cele tekme zgolj grejejo klop. Hypo Tirol je imel v pretekli sezoni v kadru 13 igralcev, od tega kar devet tujcev – za celo prvo postavo torej in še čez! O razmerah v avstrijski klubski odbojki nazorno govori še podatek, da finalist zadnjega DP prihaja z Doba, iz zamejske vasice s 500 prebivalci, ki ima premajhno športno dvorano, zato je morala tamkajšnja Posojilnica dvoboje igrati kar na Prevaljah.
Avstrijci so torej ustvarili umeten dve- do triletni reprezentančni projekt, s katerim bodo poskušali barve domovine kar najbolje zastopati na EP. Kakšne posebne evforije na Dunaju in v Innsbrucku ni. In ko se bo prvenstvo končalo, bo avstrijski odbojki spet začelo jemati sapo. Slovenci, nasprotno, računamo, da bo EP odskočna deska za nadaljnje uspehe. Fantje so se nanj prebili s trudom in znojem in brez bližnjic, ki jih ne bo niti v prihodnje. Slovenci nimamo odbojkarskega lobija, prav tako ne vplivnih ljudi, ki bi za ta šport zastavili besedo. Imamo pa rezultate.
Janez Porenta Zmanjšanjo tveganje – Na treningu si povije prste, da omili obremenitve. Piljenje tehnike – Meti z manjšo intenzivnostjo pokažejo napake, meti na vso moč pa povedo, kako se telo odziva in kakšna je dnevna forma. Kolumna
