Long live SND!*

Hitro po tistem, ko so nas uradno zdrilali pisati ino brati, smo, če mi spomin čez plot ne skače, fasali predmet, imenovan SND, spoznavanje narave in družbe. Pa je v višjih razredih kratičje preohlapno postalo, se je snov na naravo in družbo, potem pa – upam, da drži, ker ne razločujem več ne predmetov ne sošolk, zaradi katerih sem trpel bodisi v osnovni bodisi srednji šoli – na fiziko, kemijo, biologijo, pa zgodovino, zemljepis. Ne vem, ali je še vedno tako, bi moral preveriti pri hčeri, čeprav bi kot pravi, hetero oče to moral vedeti iz glave.

Popustimo za trenutek spomine. Čeravno je širni svet krut še bolj od soseščine, pa naj bo ta prešpikana s spori zaradi živih meja, ni napak, ako se otrok rano spozna vsaj z osnovno obliko planeta in temeljnimi opredelitvami.

Med pripravki, ki poleg one dolgočasne iznajdbe, knjige, gotovo vsaj nekoliko pripomorejo k nabiranju znanja in odganjanju poceni nevšečij in niso pretravmatični, sta bila in sta v kakem zakotju morda še – zvezdogled in globus, naravni, pardon, umetni, više razviti nasledek atlasa.

Sam ga v detinstvu nisem prejel v dar, zato dlje od Portugalske, Nizozemske, Poljske v življenju nisem prijadral. Pa sem si želel. Ker starši po difoltu travme zdravimo na plečih svojih narojencev, sem bil trdno odločen, da bosta celinasto-morsko kuglo na osi vrtela vsaj moja (doslej) dva. Pa čeravno igraje se. Bolje, kot če bi ruleto, ki deluje po sorodnem mehanskem principu.

Samo tri leta je trajalo od odločitve do ures­ničitve, resnici v prid naključno, v decembrski nakupovalni kreteniji. Tri različno velike Zemlje so ždele na najvišji polici, kupim srednjo, tudi srednje drago, posebej poudarjeno, z lučko v središču.

Pod kartonasti pokrov so mi potisnili račun, garancijo, pa ne zaradi nevarnosti, da bi kakšna država razpadla, ampak če bi lučka crknila. Bojim se, da je listič odpihnilo, še preden sem s svetom v roki prišel do avta. Ampak kdo bi se sekiral, Zemljo smo končno imeli v lasti.

Doma okroglino, globus pač ni tako jajčast kot original, razpakiram in nekaj časa v tihoti puščam prstne odtise na območjih, na katerih v živo ne bom pustil sledi. Tu je Madeira, Nepal, Antarktika, Islandija, tu je, lučka mi zasveti, v mojem globusu, na vratu nasajenem ... mimo napiska Rusija se je razprostiral Skupnost neodvisnih držav.

Me stisne – resda politike ne spremljam vsak mesec, a se mi zdi, da po Albertvillu 1992 pretirano velikokrat za kratico nisem slišal. In res, od poznavalcev zvem, da je SND umetna tvorba, takšna ohlapna, zrasla na pepelu nekdanje Sovjetske zveze, ki naj bi na novo nastalim državam omogočila čim manj travmatično ločitev in olajšala prve koracaje. Baltski trojček ni bil nikdar notri, tudi sicer so bili špetirji, Gruzija je v avtu, verjemite, tudi Ukrajina. Uradno skupnost menda ni nikdar razpadla, ampak obstaja pa tako, kot da ne bi. Predvsem ne sodi na zemljevid, v atlas, na globus, si predstavljate, da na plehnati krogli najdete OZN, pa četudi bi ji Slovenec, ne Turek načeloval?

Vrnem se v Mestni park (City po angleško), v knjigarno, kjer imenu navkljub ne prodajajo zgolj mladinskih knjig, reklamiram, šefinja se ne da, brez računa ni vrnitve sveta, po računalniku pa je decembra neizsledljivo, pa davčne blagajne, skratka, izvisel sem. Napotijo me na izolsko firmo, kjer naj v živo (live po angleško) potožim, z gospico se zgolj telefonično sedem minut prerekava, ali SND obstaja, ona zanjo resda še ni slišala, a takole na besedo mi ne verjame nič. Slišim, da preizprašuje svoje še pametnejše kolege, ne dobi jasnega odgovora. Jaz pa ne opravičila ne denarja, ki ga nisem namenil Skupnosti.

Slišal sem, da globuse prodajajo tudi v trgovini po imenu, enakem, kot ga nosi napadalec Bayerna, se oglasim, pa je že vse razprodano. S SND ali brez, mi ni uspelo razbrskati.

Toda ker vem, da sem SND in druge državne tvorbe kupil 10. decembra med 13. in 14. uro, resda tudi eno knjigo in zapisovalni blokec z van Goghom na pročelju, ki pa je sila krhek in razpada, upam, da se bo našel čas in računalniški poznavalec, ki bo poskrbel, da bodo moje psihične težave odplačane, z vrnjenim denarjem pa bi malima kupil bodisi pravoveren globus ali pa kakšno mladinsko knjigo.

* Naj živi spoznavanje narave in družbe.