Luknja

Ali bodo sestre in zdravniki nekega dne slekli halje in odšli domov, ne da bi bolnika pregledali? Vprašanje ni niti novo niti včerajšnje, aktualno je že desetletje. Včeraj so na prihajajoči razpad opozorili poznavalci, ki so bili še pred kratkim aktivni v zdravstvu. V imenu več kot pol milijona upokojenih prebivalcev so zaskrbljeni zaradi primanjkljaja v zdravstveni blagajni.

Ves svet ima težave s financiranjem zdravstva. A če želimo videti, kaj se bo zgodilo v najslabši mogoči različici pri nas, nam ni treba posebno daleč. V vseh državah nekdanje Jugoslavije, kjer razvijajo zdravstvene sisteme odposlanci mednarodnih finančnih organizacij, ki že dolgo let krojijo tudi naš sistem, so zdravstveni sistemi pokleknili. Javno zdravstvo hira. Kadar bolni potrebuje zdravnika, ga ponavadi – bodisi s čakalno dobo bodisi z znamenitim naročanjem na petnajst minut, ki smo ga uvedli tudi pri nas – preusmerijo na zasebnega zdravnika in mora seči v svoj žep. Ponekod je treba prinašati bolnikom v bolnišnico celo hrano in zdravila, ker jih bolnišnice nimajo, v najslabših primerih kuverto.

Razkroj gre vedno z roko v roki z masovnimi stečaji domačih podjetij, ki že leta in leta pred tem delavcem niso plačevala zavarovanj, in prihodom tujcev, ki so pokupili vse, kar so države imele vrednega. Posledica tega je moralni razkroj družbe in nazadnje zdravstva. Ne samo zaradi finančne luknje, ampak zato, ker ne veljajo nikakršna pravila več.

Po tej poti hodimo že desetletje tudi pri nas. Ali res želimo postati Balkan, in ne razvita Evropa? Ker v razviti Evropi zdravstvo kljub pomanjkanju denarja ne razpada. Ključ rešitve ni v zdravstvu, ampak v družbi. Operacija Karikatura Marko Kočevar Odgovornost tistih, ki vodijo zdravstvo, je zdaj zelo velika.