Luški denar in virus Popovič

Oblikovalci vseh resnic so že pred časom rekli, da je Popovič kriv za nastanek občine Ankaran, čeprav je resnica pomembno drugačna, saj so razbitje občine Koper prvi predlagali koprski desničarji (ko se Popoviču še sanjalo ni o lokalni samoupravi), ker so nekje slišali za pregovor Divide et impera. Ko so dolgoletni levi oblastniki izgubili oblast v Kopru, so z veseljem sprejeli desničarsko ideologijo. Bili pa so učinkovitejši in vplivnejši od desničarjev, saj je njihova roka segla vse do ustavnega sodišča, ki je le v ankaranskem primeru sprejelo zakonu podobno odločitev o ustanovitvi občine, čeprav za takšno odločitev ni bilo razloga.

Nastanek občine Ankaran je seveda s sabo nosil načrt slabitve premočnega Kopra in dodatno pretakanje finančne smetane iz Luke Koper. Zato je bilo skoraj iluzorno pričakovati, da bi ustavno sodišče odločilo kako drugače o delitvi koncesnine. Potrdilo je odločitev, po kateri jo dobra polovica pripada Kopru z 51.000 prebivalci in slaba polovica Ankaranu s 3000 prebivalci. Pravice v takšni delitvi Koprčani upravičeno ne vidijo.

Koper, Ankaran in Luka niso osamljen slovenski primer sporov zaradi delitev razpoložljivih koncesnin. Pred leti so se med seboj spopadale občine zaradi deležev igralniških kocesnin. Skoraj doktorirali so odgovorni, ki so zapleteno med pet občin delili zelo velike denarce krške nuklearke. Če bi bilo politiki in sodstvu res do pravične delitve denarja Luke, bi se spremembe uredbe o koncesiji že lotili in poskušali vsaj dajati vtis pravičnosti. Celo županu ankaranske občine je jasno, da pri tej delitvi ni vse gladko, zato se tudi sam zavzema za pravičnejši model delitve. V Kopru živi desetkrat ali 15-krat več ljudi (vprašanje, kateri del mesta vzamemo), poleg tega peljejo vsi tovornjaki, vsi vlaki skozi Koper, v Kopru imajo več hrupa, več svetlobnega onesnaževanja ... Že čez dva meseca bodo v Kopru začeli javno obravnavo o podaljšanju prvega pomola za kontejnerje, na katerih temelji glavnina luškega razvoja. Vse govori v prid drugačni delitvi koncesnine. Če bi komu bilo do drugačne delitve. Morda pa si kdo želi zapletov pri podaljševanju prvega pomola in razvoju Luke. V tem primeru je jemanje denarja lokalni skupnosti, ki mora dati soglasje zanj, res »primerna« poteza.

Luka je molzna krava, od katere država in občini pobereta na leto (ne računajoč na dohodnino in obveznih prispevkov), po 30 milijonov evrov (koncesnine, NUSZ, dajatve za vodne pravice in varnost plovbe, dividende in davka na dobiček). Samo ta denar omogoča približno 2000 zaposlenih v državni in občinski upravi. Vsota tudi jasno kaže, da bi Luka Koper in Slovenske železnice res lahko sami zgradili drugi tir, s katerim bi v kratkem še povečali zaslužek, posledično pa podvojili znesek za državno in občinsko upravo. Ker matematike in pravičnosti ni, država in njeni prebivalci zapravljajo čas in denar z delitvijo namesto z ustvarjanjem denarja. Iz enega samega razloga: dokler se bodo oni kregali z delitvijo, bomo mi lažje vladali. Bomo videli, ali res.