Malčki v kovinah

Težke kovine te ubijejo na dolgi rok, ko si že pozabil, da si pojedel kilogram celjske zemlje.

Objavljeno
22. junij 2017 21.09
mdr Peskovnik
Špela Kuralt
Špela Kuralt
Otroška igra skoraj nujno vsebuje tudi igranje z zemljo. Potičke, občasno obmetavanje s peskom in zemljo, če je zemlja dovolj razmočena, se je fino tudi malo pomazati. Modrost starejših, da mora otrok za normalen razvoj pojesti kilogram zemlje, je sicer pretiravanje, a kaže, kar vsi vemo. Da se otroci zaužitju zemlje pač ne morejo izogniti.

Celjska občina je že pred dvanajstimi leti naročila analizo zemljine na vseh otroških igriščih javnih vrtcev. V zemlji so bile presežene mejne in opozorilne vrednosti kadmija in svinca. Občina ni zamenjala zemljine na nobenem igrišču, se je pa obrnila na tiste, ki so v državi poklicani in plačani za skrb za zdravje vseh državljanov. Pri prim. dr. Ivanu Erženu, danes direktorju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), so naročili posebno raziskavo, Eržen pa je ugotovil, da tveganje za zdravje otrok na tako onesnaženih igriščih ni povečano.

S skrb vzbujajočim stanjem v tleh celjskih vrtcev se tako ni nihče ukvarjal. Tudi v aferi mivka pred desetimi leti, ko je bilo v peskovnikih preveč svinca in kadmija, je Eržen povedal, da akutnih učinkov na zdravje otrok ni pričakovati. No, v vrtcih so le začeli kupovati neonesnaženo mivko. In taka je še danes. Pravzaprav je na igrišču hudinjskega vrtca čista samo mivka, zemlja pa je polna težkih kovin. Nepredstavljivo je, da so morali sprva starši sami naročiti analizo. Tudi po objavi rezultatov se občina ni vdala. Raje je mahala z Erženovim mnenjem in protokolom NIJZ, kako si je treba roke umivati. Namesto da bi takoj začeli sanacijo, so raje naročili in plačali svojo analizo. Ta je pokazala, da je vse še nekajkrat slabše: presežene opozorilne vrednosti bakra, svinca in arzena ter kritične vrednosti kadmija in cinka. Gre tudi za rakotvorne snovi.

Občina je za pomoč spet prosila NIJZ. Tam, kjer nas vestno opozarjajo na nevarnosti sonca, klopov, kajenja, debelosti itd., so glede rakotvornih težkih kovin v vrtčevskih tleh zapisali, da sicer otroci niso bili tako izpostavljeni, da bi to lahko ogrozilo njihov telesni razvoj in zdravje. Kako lahko to napišejo? Ali vedo, koliko posameznih toksičnih snovi je dovolj, da se razvije rak? Da ti zaradi kadmija odpovedo ledvice? Niso zapisali, naj občina zamenja zemljo, ampak so predlagali, da preučijo možnost sanacije območja. Verjetno se občina tudi zaradi prizadevanja staršev vendarle ni odločila za preučevanje, ampak bodo zemljo zamenjali.

To ni zmaga. Je nekaj, kar bi se moralo zgoditi že pred dvanajstimi leti. In je nekaj, na kar bodo v drugih vrtcih še čakali. Medtem se bodo otroci vseeno igrali s potičkami in obmetavali z zemljo. In medtem bodo mnogi komentirali, celo starši, da gre za pretiravanje. Da so za vse krivi tečneži, ki ne razumejo, da smo vsi »zrasli gor« ob težkih kovinah. In to bodo komentirali prav tisti starši, ki jih skrbi, da otroci v vrtcu zaužijejo preveč glutena in sladkorja. Težke kovine pač ne srbijo in pečejo. Ubijejo te na dolgi rok, ko si že pozabil, da si pojedel kilogram celjske zemlje. Zato je škoda, da nam manjka tečnežev v ustanovi, ki skrbi za javno zdravje.