Manj turistov? – »Čudno«!

Vprašajte se, kaj bi storili decembra ali januarja, če bi vedeli, da je minister za šolstvo združil dva tedna šolskih počitnic v enega, in slišali, da bo na naših smučiščih katastrofalna gneča. In če bi se za povrhu oglasila še ministrica za notranje zadeve s posebnim opozorilom o varnosti, ki kaže, da je situacija res izredna?

Objavljeno
24. februar 2011 19.48
Boris Šuligoj, Koper
Boris Šuligoj, Koper
V Sloveniji smuča približno tretjina prebivalcev. Večina sicer pogosteje doma kot v tujini, toda najmanj polovica slovenskih smučarjev je pri odločitvah, kje bodo smučali, precej prožna. Zato sledi logična odločitev. Če bodo konec februarja razmere na domačih smučiščih katastrofalne, gremo raje tja, kjer za podoben denar smučamo več in bolje.

Drugi razlog za »nerazumljivo« manjše število smučarjev v času šolskih počitnic je dejstvo, da so se marsikje odločili za zimovanje v drugem zimskem času. Januarja je smuka pač cenejša kot konec februarja, ko je vrhunec sezone. Pa še gneča je manjša. Ali pa gremo na počitnice okoli 8. februarja, ko učenci zamudijo le nekaj šolskih dni. To, da starši »jemljejo« otroke na dopust v času pouka, opažajo tako v šolah kot v turističnih krajih. Portorož sicer ni zimsko turistično središče, ampak družine z otroki so gostili tudi na začetku februarja.

Tretji razlog za manj počitnikovanja in krajše zimske počitnice pa je ekonomski: če je bila kdaj kriza, je zdaj. Več Slovencev si počitnic na snegu, v bazenih ali na morju kratko malo ne more privoščiti. V Sloveniji je več kot 115.000 brezposlenih, brezposelnost se je v enem letu povečala za več kot četrtino. Nenadoma je precej več zgodaj upokojenih. Komu se še zdi čudno, da ljudje zategnejo pas pri počitnicah, da gredo z družino na krajši dopust, ali pa da hodijo le na dnevne izlete, se odpeljejo dvakrat ali trikrat od doma na sneg in pri tem prihranijo ceno bivanja v hotelu?

In v takšnih okoliščinah se na ministrstvu za šolstvo domislijo genialne, po njihovem mnenju celo socialne ideje: počitnice v enem tednu. Če bo kdo zdaj na podlagi trenutnih razmer na smučiščih trdil, da enotedenske počitnice niso prizadele slovenskega turizma, bo zelo iznajdljiv zmuzljivec. Zadostuje že pogled čez mejo k najbližjim sosedom, Avstrijcem, Italijanom in Nemcem. Nemci so svetovna velesila na turističnem (emitivnem) trgu. Če bi nemški minister za šolstvo združil šolske počitnice v en teden, bi najbrž povzročil večstomilijonsko škodo. Na kaj takšnega v Nemčiji niti ne pomislijo.

Kakšno korist in socialno udobje je z enotedenskimi počitnicami zagotovil domnevno več tisoč Slovencem (manjšini), bo minister teže dokazal kot turistični delavci, ki zdaj natančno preračunavajo letošnjo februarsko bilanco. Kako naj Portorožani dokažejo, da so imeli skoraj pol milijona evrov izgube na račun enotedenski počitnic, če pa so imeli februarja več gostov kot lani? Kako naj komu dopovedo, da je turistična poslovna zgodba polna nenavadnih spremenljivk, da imajo veliko tujcev in da je letos prišlo več takšnih gostov, ki nimajo nikakršne zveze s šolskimi počitnicami?

Primer šolskih počitnic je le še en v dolgi vrsti dokazov, da so ljudje, ki vodijo državo in odločajo o njeni usodi, sicer zelo izobraženi in teoretično podkovani, da veliko vedo ..., v praksi pa vsa njihova teorija zmrzne. Množica navadnih iznajdljivih podjetnikov in dober stari poslovni ugled daje več kruha Slovencem, kot uspeva novih priložnosti zagotoviti množica politično-ekonomskih filozofov. Slovenski turizem je z eno potezo izgubil vsaj od pet do osem milijonov evrov. In kaj zdaj? Naj se naredimo francoze?