Manjkal je le presežek

Pripravili bomo najboljše evropsko prvenstvo doslej in na njem osvojili zlato kolajno, je pred tremi leti odmevalo iz pisarn Košarkarske zveze Slovenije. Tik pred zdajci so se napovedi zaradi spleta velikih težav in ščepca preračunljivosti spustile do meja pretirane skromnosti, ki jih seveda ni bilo težko preseči. Po zadnjih odigranih tekmah si pohvale zaslužijo prireditelji za prvenstvo s čvrstim ustrojem in z dušo, fenomenalni navijači in tudi slovenska reprezentanca, čeprav ji ni uspelo uresničiti sanj rojakov. Lahko bi rekli, da je dosegla realno uvrstitev z ozirom na kakovostni razpon moštva, resda znova brez presežka, in nadaljevala tradicijo zadnjih 20 let, po kateri domača reprezentanca zaostane za željami. Tudi Slovenci smo bili »simpatični gostitelji«, najbrž celo preveč.

Da najmanj privoščimo sami sebi, lahko priča tudi podatek, da so se naši košarkarji na zadnjih petih EP vselej prebili v četrtfinale, kar je v tem času uspelo le še Špancem in Francozom. Toda v istem obdobju je kolajno osvojilo osem držav, med katerimi Slovenije ne najdemo, najbolj se ji je približala pred štirimi leti. Po Nemcih, Grkih in Špancih so bili letos usodna ovira Francozi, ki so nato sneli s prestola branilce naslova in dodatno razorožili domače nezadovoljneže. A ne povsem. Najbolj odločni malo zares in precej bolj za šalo vztrajajo, da je bil novi četrtfinalni poraz posledica prekinjanja zmagovalnega ritma s prostovoljnima porazoma proti Poljski in Finski. V športu se ti vse vrne, dobro in slabo, ocenjujejo, Srečko Katanec pa bi v svojem slogu dodal: bog je in vse vidi ...

Košarkarji so tri tedne skrbeli za dobro razpoloženje v Sloveniji, toda brez skrbi. Že danes bodo politiki v nekaj urah hitro vrnili vzdušje v okvire vsakdanjega brezupa.