Maraton in krožišče

Ministrica Maja Makovec Brenčič je optimistična, širša javnost malo manj. Ministrica je namreč o izsledkih obsežne in mednarodno primerljive raziskave o pismenosti odraslih v Sloveniji, ki je pokazala, da v bralnih, matematičnih in digitalnih spretnostih ne dosegamo povprečja OECD, dejala, da ti niso tako slabi. Mlajši odrasli so namreč dosegli nadpovprečne rezultate, zato je ocenila, da so bili vsaj nekateri koraki pravilni.

Njenemu pogledu se pridružuje tudi predstavnica OECD Deborah Roseveare. Poudarila je sedem spodbudnih zaključkov raziskave Piaac. Besedilne spretnosti odraslih so se v zadnjih dveh desetletjih izboljšale. V matematičnih spretnostih smo se odrezali nekoliko bolje kot v besedilnih, kar je pomembno, saj te pogosto zanemarjamo, čeprav enako pomembno kot besedilne vplivajo na socialni in ekonomski položaj posameznika. Odrasli, ki ne dosegajo osnovne ravni besedilnih spretnosti, so tik pod to ravnjo, kar pomeni, da bo treba vložiti manj napora, da jo bodo dosegli. Mladi so se veliko bolje odrezali kot starejši. Pri reševanju problemov v digitalno zahtevnih okoljih so mladi med 16. in 24. letom bolje izkazali od povprečja držav, zajetih v raziskavo. V besedilnih spretnostih so zelo močni mladi med 25. in 34. letom starosti, ki so dosegli magistrsko stopnjo po bolonji. Dobra novica je še, da odrasli s slabšimi besedilnimi, matematičnimi in digitalnimi spretnostmi resda težje dobijo službo, tako kot to velja tudi drugje, vendar je v Sloveniji velika večina zaposlenih na delovnih mestih, ki ustrezajo njihovim spretnostim. In ne nazadnje, pravi, tudi Japonska, ki se je vrhunsko odrezala, lahko še marsikaj izboljša. Tamkajšnje ženske dosegajo odlične rezultate v vseh treh spretnostih, denimo, vendar ne hodijo v službo. Poleg tega na Japonskem marsikdo nima službe, ki bi ustrezala njegovim spretnostim.

V OECD nam zato priporočajo, da zbrane podatke podrobneje analiziramo, nato pa na njihovi podlagi pripravimo strategije in politike.

Začetni optimizem je v družbi, ki slovi po svojem tarnanju, dobrodošel, a zdaj bo treba zavihati rokave. Mladim pri zaposlovanju v zadnjem času kaže nekoliko bolje, a tu so še starejši, ki se težko znajdejo v svetu, polnem tehnoloških izzivov. Raziskava in tudi vsakdanjik kažeta, da sta za mnoge velik izziv že nalogi, ki sta sicer precej preprosti – vožnja v krožišču ali prijava na maraton prek spletne prijavnice. Skrb vzbujajoče je tudi, da v časih, ko tako rekoč vsa komunikacija poteka po optičnih kablih, skoraj vsak peti odrasli ne uporablja računalnika.

In ne nazadnje – slabša bralna, matematična in digitalna pismenost ne vplivajo zgolj na zmožnost posameznika, da vstopi na trg delovne sile oziroma na višino njegove plače, ampak na celotno družbo. Bolj pismeni so bolj zaupljivi do drugih in bolj politično aktivni.

Pismenost odraslih je zato v interesu vseh, ne le države ali gospodarstva, ki bi moralo že zaradi demografske strukture ohranjati in usposobljati starejše delavce. Le družba izurjenih, razumnih, razumevajočih in agilnih državljanov je lahko strpna, pametna in zazrta v prihodnost.