Matej Mohorič rešil slovensko čast

Menim, da tako dobrega kolesarja, kot je Mohorič, še nismo imeli. Ima vse, da se razvije v vrhunskega profesionalca.

Objavljeno
30. september 2013 10.36
Italy Road Cycling Worlds
Gorazd Štangelj
Gorazd Štangelj
Slovenski nastop v Firencah je rešil izvrstni Matej Mohorič. Menim, da tako dobrega kolesarja še nismo imeli. Vesel sem, da bo kariero nadaljeval v ekipi Cannondala, ki zna poskrbeti za mlade. Ima vse možnosti, da se razvije v vrhunskega profesionalca. Postavil je še en mejnik, ki je svetovno javnost vnovič opozoril, da imamo v Sloveniji dobre kolesarje. Vrhunske pa imamo, ker dobro delamo. Vsako leto zaradi majhnosti seveda ne moremo pričakovati uspehov, pomembno pa je, da smo konkurenčni. Pomembno za vse je, da je reprezentanca dobro organizirana. V njej pa niso pomembni le kolesarji, ampak tudi vse spremljevalno osebje. Pomembno je, da se mehaniki in maserji vedno odzovejo na selektorjev poziv.

Na dirki profesionalcev smo dosegli precej manj, kot smo pričakovali. Vendar z razlogom. V dežju pač naši fantje ne kolesarijo tako dobro kot v bolj prijaznih razmerah. Naša aduta sta imela smolo. Grega Bole je grdo padel, Jani Brajkovič pa zbolel. Borutu Božiču trasa ni bila pisana na kožo. Kolesaril je, dokler je pač zmogel. A se ne smemo tolažiti s smolo, kot tudi ne s tem, da so nekatere reprezentance odstopile v celoti in bile še slabše od naše.

Vesel sem, da je Jan Polanc končal dirko in upravičil poziv v reprezentanco oziroma zaprl usta kritikom, ki so menili, da je preveč neizkušen. Izkazal se je s premišljenim kolesarjenjem na pravih mestih v karavani. Za razliko od nekaterih drugih je bil vselej na pravem mestu in ni po nepotrebnem trošil energije. Kot novinec več ni mogel doseči.

Zmaga Portugalca Ruija Coste me ni presenetila. Res pa je, da je imel srečo. Niti enkrat se ni vzdignil na kolesu in močneje pognal pedala, kot je bilo potrebno. Natančno je vedel, kdaj mora skočiti za Rodriguezom. Ne vem pa, zakaj je italijanski adut Vincenzo Nibali v zadnjem krogu tako močno narekoval ritem in predvsem sam lovil Purita Rodrigueza. Jasno je bilo, da v bitki z Rodriguezom, Ruijem Costo in Valverdejem nima možnosti. Z lovom bi lahko nehal kilometer prej. Tako bi ohranil nekaj energije za finiš. Za kolajno bi imel zagotovo več možnosti. Za razplet lahko rečem, da je Italijan prikolesaril kolajno Portugalcu. Italijani so tako doživeli še en poraz, prepričan pa sem, da tudi Španci niso zadovoljni, čeprav so osvojili dve odličji.