Med ognjem in ledom

»V povprečju smo v redu. Ampak v povprečju pomeni, da smo z eno roko globoko v zamrzovalniku, z drugo pa v ognju,« je pred časom minister za finance Dušan Mramor ponazoril stanje zadolženosti slovenskega gospodarstva. Medtem ko se je zadolženost velikih podjetij precej zmanjšala, je kritičen ogenj slabih terjatev bank do malih in srednje velikih podjetjih. Brez hitrega ukrepanja bo od številnih podjetij ostal le pepel, delež slabih terjatev pa bo ostal v bančnih bilancah zamrznjen na visokih ravneh.

Kljub prenosom slabih posojil na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) je z nedonosnimi terjatvami še vedno zastrupljenega 11,4 odstotka kreditnega portfelja slovenskih bank. Te so po deležu slabih terjatev v neslavni družbi z madžarskimi in irskimi bankami, poleg teh pa imajo slabši kreditni portfelj od slovenskih le še banke s Cipra in iz Grčije. Kakovost slovenskega bančnega portfelja je torej precej slabša od evropskega in daleč od sprejemljive ravni, ki v nekriznih razmerah dopušča do pet odstotkov slabih terjatev v kreditnem portfelju. Svetlobna leta daleč od evropsko sprejemljive ravni sta predvsem največji banki NLB in NKBM, ki imata četrtino portfelja nedonosnega. To je še posebno skrb vzbujajoče. Tudi zato je prodaja mariborske banke ameriškemu skladu Apollo, ki ima izkušnje in infrastrukturo za upravljanje slabih terjatev, dobra novica.

Banke so se prepozno lotile prestrukturiranj velikih podjetij, a ta proces daje rezultate. Podjetja so lažje zadihala, delež slabih kreditov v bančnih bilancah pa se bo postopno zmanjševal, saj prestrukturirane terjatve obdržijo status slabih posojil še najmanj eno leto po začetku rednega odplačevanja obveznosti komitenta. Prepozno so pristopile tudi k novemu izzivu: razdolžitvi in prestrukturiranju manjših podjetij, do katerih imajo za 1,8 milijarde evrov slabih posojil. Nekatere banke to težavo res aktivno rešujejo, vendar nekatere druge spijo. Z načrti bank v zvezi z zmanjšanjem deleža slabih posojil do malih in srednje velikih podjetij na splošno nismo bili zadovoljni, je kritičen namestnik guvernerja Banke Slovenije Janez Fabijan. A banke bodo morale v to kislo jabolko ugrizniti, njihovih izgovorov »ne bomo trpeli«, nenavadno ostro odmeva iz centralne banke. Vrag je očitno odnesel šalo.

Banka Slovenije in vlada zato pripravljata mehanizem, ki bo bankam to operacijo olajšal, in sicer nekakšno slabo banko za dolgove malih in srednje velikih podjetij. Posebna namenska družba, kamor bi državne in zasebne banke lahko prenašale slabe terjatve ali pa jih dajale v upravljanje, vanjo pa bi vlagali tuji investitorji, se zdi logična odločitev. Tako kot tudi, da naj bi prenosi terjatev na to družbo temeljili na dobrem in neizkoriščenem informacijskem sistemu Probanke, ki je v nadzorovani likvidaciji. Tega že uporablja DUTB in zakaj ne bi državne informacijske infrastrukture uporabili še za njeno mlajšo sestro?

Posledice zmrzlin in opeklin na roki so jasne. Zato je zadnji čas za združitev ognja in ledu.