Menjava oblasti

V petek, 13. marca, je Slovenija dobila 14. vlado.

Objavljeno
14. marec 2020 06.00
Posodobljeno
14. marec 2020 07.55
Včeraj ob 20.45, med krizno situacijo, je Slovenija dobila 14. vlado. Foto Uroš Hočevar
Četudi je vlada, ki prevzema oblast, koalicijska, je predsednik vlade med predstavitvenim govorom zamudil priložnost za pomemben poudarek. Poudarek, ki je manjkal, je, da bo vlada do konca epidemije delovala kot vlada narodne enotnosti. Ker je bilo časa zaradi krizne situacije malo, smo lahko do neke mere prizanesljivi. A za oblikovanje te formulacije ne bi bilo potrebno veliko posebnih priprav. In šlo bi za pomembno simbolno zagotovilo.

Zaradi ohlapnosti koalicijske pogodbe – ta je nastajala pred epidemijo – in kratke predstavitve vladnega programa so napovedi nemogoče. Načelno pa so možne tri vladne politike. Najtreznejša vladna politika bi se prihodnje mesece ukvarjala z zdravstveno krizo, vse drugo pa bi za čas epidemije postavili v oklepaj. To bi bilo ravnanje v duhu vlade narodne enotnosti. Druga možnost je, da vlada deluje dvotirno: znaten del energije lahko posveti epidemiji, drugi del uresničevanju specifičnih strankarskih interesov in programov. Najbolj destruktivno pa bi bilo, če bi vlada šok epidemije izrabila kot alibi za radikalno preurejanje družbenih odnosov. Nekaj izkušenj s tem imamo.

Dobro je, da nismo sredi predvolilne kampanje. Ta bi delovala destruktivno.


Je vlada, ki se je včeraj poslovila, v zadnjem tednu delovala kot vlada narodne enotnosti? Tudi Šarčeva ekipa je to priložnost zamudila. Minister za zdravje Aleš Šabeder je sicer deloval kot energičen, zaupanje vzbujajoč, fanatično marljiv minister. A če neki drug minister, denimo minister za kulturo, zadnje ure svojega mandata uporabi za kadrovanje in z dvom vzbujajočo utemeljitvijo odstavi direktorico nacionalne kulturne institucije, ni postavil času primernih standardov politične kulture.
Pod črto: ko je Marjan Šarec 27. januarja odstopil, je povsem spregledal, da bi morebitna predvolilna kampanja lahko sovpadla z izbruhom epidemije. Ta je 24. januarja že prestopila evropske meje. Dobro je, da nismo sredi predvolilne kampanje. Ta bi delovala destruktivno.

Oblastne ukrepe, povezane z epidemijo, spoštujmo – tudi če bi se prvi dan zdeli pretirani. Vsak dan bo dragocen.
Pozorni pa moramo biti tudi na dejanja vlade, ki niso povezana z epidemijo, a bodo imela pomembne učinke.