Merjenje mišic po rusko

Trd objem ruskih lastnikov, ki že nekaj časa stiska poslovanje Slovenske industrije jekla – Sija in je bil v preteklem letu tudi vzrok za odhod številnih dobrih kadrov, je ta teden prinesel nov preobrat. Najprej je skupščina iz nadzornega sveta odslovila dva ruska predstavnika, nato pa so nadzorniki v upravo imenovali dva stara nova člana Tiborja Šimonko in Igorja Malevanova, ki sta v vodstvu jeklarske družbe že sedela. Uradno gre za izboljšanje korporativnega upravljanja, neuradno pa za merjenje mišic med ruskim bratoma Zubitski.

Kot kaže, se je mlajši brat Andrej Zubitski, ki je tudi šef Sija, odločil, da se bo uprl starejšemu Evgeniju, ki odločevalske niti vse bolj koncentriral v svojih rokah in se v poslovanje Sijevih družb vmešaval mimo vseh pravil korporativnega upravljanja, saj ni bil član nobenega organa družbe. Očitno je izkoristil svoj vodilni položaj v Dilonu, prek katerega ruska družina obvladuje jeklarsko skupino, in iz nadzornega sveta pometel bratove kadre ter imenoval nadzornike po svoji meri. Hkrati je v upravo nastavil nekdanje Sijeve kadre, ki naj bi povrnili zaupanje deležnikov, saj so ti zaradi dogajanja v podjetju v zadnjih mesecih vse bolj dvigovali obrvi.

Čeprav nekateri od njih, tudi država kot solastnica družbe, takšnim potezam prikimavajo, je izid bratskega kosanja težko napovedati. Delitvena bilanca med bratoma še ni narejena in povračilni udarec Evgenija Zubitskega ni izključen. Poleg tega izbor nadzornikov Sija ne obeta velikega izboljšanja korporativnega upravljanja, saj so vsi predstavniki kapitala v nadzornem svetu razen dveh državnih v možnem konfliktu interesov. Kar štirje med so zaposleni v Siju in torej nadzirajo sami sebe oziroma svoje šefe, peti pa je predsednik uprave Geoplina, ki je Sijev dobavitelj zemeljskega plina. Kot kaže, Andrej Zubitski v boju za vpliv noče tvegati in se zanaša na zveste kadre, a poslovni javnosti in deležnikom bo kmalu moral ponuditi več.

Med drugim tudi državi, ki menda zaradi nezmožnosti ocene kandidatov ni podprla novih nadzornikov, a kadrovske spremembe v Siju menda podpira. Država z dosedanjim načinom poslovanja Sija ni bila zadovoljna in si že nekaj časa zaman prizadeva za delničarski sporazum z Rusi. Nestrpne so tudi banke upnice iz sindiciranega posojila, ki od Sija zahtevajo oddelitev Perutnine Ptuj na drugo samostojno družbo.

Sij je največja slovenska jeklarska družba in pomemben delodajalec, zato lahko le upamo, da lastniškega boja, kot se pogosto zgodi, na koncu ne bodo plačevali družba in zaposleni. Jeklarska industrija je zdaj v vzponu, a ji zaradi ameriških razmišljanj o omejevanju uvoza jekla v ZDA lahko grozi trgovinska vojna. Sij se bo skozi takšno vihro nedvomno lažje prebijal, če se mu ob tem ne bo treba ukvarjati še z notranjimi spori.