Tiskane izdaje
Ljubljana se je z Bristolom, Brusljem in Glasgowom uvrstila v finale izbora najbolj zelene evropske prestolnice za leto 2015. Ali bo zmagala, bo znano 14. junija letos. Če bi vprašali župana Zorana Jankovića, je zmaga naša, če Vevčane in Moščane, pa bi dejali, da le, če je (bila) ocenjevalna komisija slepa.
Čeprav zapiranje delov območij v mestnem središču za motorni promet, uvajanje bolj ekološkega javnega prevoza (avtobusi na plin) in projekt Bicikelj pomenijo velik prispevek k izboljšavi preveč onesnaženega zraka v mestu, projekt Rcero na Barju pa k manjšemu onesnaževanju okolja z odpadki, je v mestu in na njegovem obrobju še toliko okoljskih črnih točk, da je vprašanje, ali je Ljubljana že lahko zgled zelene prestolnice, ki jo je vredno posnemati.
Če vprašate ljudi iz Novega Vodmata in zahodnega dela Most, bodo takoj poudarili, da še ni zaprta predelovalnica odpadne embalaže Pod ježami, ki je s smradom, hrupom in težkim tovornim prometom po ozkih moščanskih ulicah že 22 let eden največjih okoljskih problemov v mestu. In to le štiristo metrov od mestne porodnišnice in UKC ter sto metrov od specialističnih ambulant ob Grablovičevi ulici. Problem MOL sicer pomaga »reševati«, a žal tako, da podpira selitev obrata v Vevče, kjer pa, tako kot skoraj tretjina Ljubljane, še nimajo urejene kanalizacije. Članica četrtne skupnosti Polje in civilne iniciative Sp. Kašelj-Podgrad-Vevče je obljubila, da bo komisiji še pred dokončnim izborom poslala pritožbo. Opozorila jo bo, da se fekalne odplake v Slapah in Vevčah namesto v čistilno napravo v Zalogu še vedno neprečiščene stekajo v Ljubljanico (ta je poleti polna zaudarjajočih alg ter fekalnih usedlin), kako neznosen je smrad iz kafilerije Kota v Zalogu in da že tri leta zaman svarijo občino, da je zaradi nevzdrževanja prav na njenih zemljiščih največ alergogene ambrozije. Aleš Babnik iz Vevč pa meni, da bi morala evropska komisija pri ocenjevanju Ljubljane kot stranskega ocenjevalca sprejeti nekoga iz več civilnih iniciativ v ČS Polje. Ta bi ji na terenu pokazal »lepote« vzhodnega dela »najlepšega« mesta v Evropi – uničene ceste, več kot sto grezničnih iztokov, nezakonito speljanih v Ljubljanico, Besnico in Dobrunjščico ...
Še bolj bode v oči marčevski dopis mestnega oddelka za gospodarske dejavnosti in promet, da bodo iz katastra vzdrževanja javnih zelenih površin postopoma izločili vse, ki niso javne ali v lasti MOL, »saj da nimajo pravne podlage za njihovo vzdrževanje«. V prvi fazi bodo to posamezna otroška igrišča, cvetlične grede in interventna košnja.
Tudi če ocenjevalna komisija ni hodila mimo »vzhodnih favel«, pa bi lahko že v središču mesta poleti opazila cvetočo Ljubljanico, polno razpadajočih vodnih alg, z japonskim dresnikom zaraščene brežine Gruberjevega kanala, s plevelom zarasle gradbiščne jame (Šumi, Emonika), razpadajoče pločnike, nevzdrževane in prekinjene kolesarske steze, zaradi zimskega soljenja uničene ceste, da o podobi avtobusne postaje sploh ne govorimo.
