Metuljček ali zanka

Razmere v skupini HSE že dolgo niso več smešne. Od zaposlovanja na holdingu, ideje o izdaji dvakrat po 150 milijonov evrov obveznic z zastavo Dravskih elektrarn Maribor, ki jo je ministrstvo za infrastrukturo k sreči pospravilo v predal, še vedno nepreglednega trgovanja z elektriko, prepočasnega racionaliziranja stroškov skupine – Premogovnik Velenje je na kolenih, če bo šlo tako naprej, bo klecnil tudi Teš – do tega, da različne interesne skupine še vedno igrajo nevarno kadrovsko igro. Pri tem pa vrh HSE nič kaj sramežljivo koketira z nemškim RWE, vse več pomežikov pa namenjajo drugim interesentom.

Ti pa so izbirčni. Radi imajo vodnato Dravo, pod milim nebom niso vedeli, kaj naj počno s trboveljsko termoelektrarno, zato je ugasnila, enako se je zgodilo z blokoma 4 in 5 v Šoštanju. Šestica pa jim je padla v oči, da le ne bi bilo tistega preklemanega daljinskega ogrevanja v dolini. Lučaj stran premogovnik ne nakoplje več dovolj lignita, ker so mu v zadnjih letih z izgovorom, da ima preveč slabih hčerinskih podjetij, odvzeli razvojna sredstva, poleg tega jim je uspelo med seboj skregati rudarje. Nekateri v tem morda vidijo konec šaleške energetike, drugi pa poslovno priložnost. Uvoz premoga za Teš 6 bi bil krasen posel. Ve pa se, kdo v Sloveniji (in Švici) ureja trgovino s premogom, od indonezijskega, češkega do bosanskega. Tokrat naj bi bil v igri turški.

Šele v tem pogledu dobi imenovanje Armana Koritnika za direktorja Teša smisel in namen. Kot komercialist v trboveljskem Omnikomu se je srečal z uvozom lignita iz Bosne. Kot računovodja pa naj bi skrbel za dvojne knjige, ene za dacarje, druge za lastnike. Gotovo pa je svoj dolg družbi že povrnil zaradi kraje čekov iz žepa jakne v neki garderobi. Z njegovim imenovanjem se tako postavlja vprašanje, ali ima generalni direktor HSE Blaž Košorok okoli vratu metuljčka ali zanko.