Mikrovalovni upor

V Sloveniji nastaja novo množično gibanje. Ob tisočdvestokilometrskem javnem železniškem omrežju postavljajo izbrani izvajalci stolpe za 246 baznih postaj in 110 repetitorjev za digitalni radijski sistem (GSM-R). Ljudje ob progi pa se združujejo v civilne iniciative – proti stolpom!

Občine ob progah so bile o uvedbi GSM-R obveščene pred skoraj štirimi leti. Obvestila so bila konkretna, pripombe nobene. Stolpi bodo na državnem zemljišču: javna železniška infrastruktura je v lasti države, in ne (državnih) Slovenskih železnic. Ljudstvo se je zganilo, ko so prihrumeli stroji. Nas že ne boste obsevali! Déjà vu. Kot ob postavljanju baznih postaj mobilnih operaterjev na prelomu tisočletja. Odpori so se polegli, ko so operaterji začeli plačevati odškodnine.

Argumenti države: sevanje je usmerjeno ob progo in dosega samo nekaj odstotkov dovoljenega. Slovenski predpisi so strožji od mednarodnih, posebno strogi so ob vrtcih, na primer, pa čeprav so bili zapisani že sredi devetdesetih dvajsetega stoletja. Tudi drugod po Evropi so stolpi ob progah sredi mest. Na primer v Berlinu.

Strah pred nečim, česar ne vidiš in ne občutiš, je razumljiv. (Pa še posledic dolgotrajnega obsevanja še ne poznamo.) Če bi imeli kakšen Geigerjev števec za mikrovalove – bi ropotal: ob mobitelu in mikrovalovni pečici precej intenzivneje kot pod bazno postajo.

Civilni odpor je razumljiv. Ko vidiš, da bi s prestavitvijo bazne postaje za dvesto metrov še vedno ostali ob progi – bi pa morali za toliko izkopati kanal za elektriko in druge potrebne vode –, se učinkovitost ne bi zmanjšala, navidezna ogroženost ljudi in z njo jeza pa bi bili manjši.

Od 117 milijonov evrov, brez DDV, bo slabih sto milijonov primaknila EU iz kohezijskega sklada. Izvajalec in dobavitelj opreme sta bila izbrana v javnem postopku – posel je v drugo pred enim letom dobil konzorcij, ki ga sestavljajo Iskratel, GH Holding in Kapsch CarrierCom. Oprema zadnjega je vgrajena tudi na veliko večjih železniških omrežjih v Nemčiji in Avstriji. Sicer pa sta na svetu še dva proizvajalca: Huawei in Siemens Network Sistems, ki sta se prvič prijavila tudi pri nas.

Z uvedbo GSM-R, ki bo v EU obvezna, je Slovenija za Zahodno in Severno Evropo ter pred Vzhodno Evropo. Evropskih 99,9 milijona evrov je namenjenih izključno za ta (varnostni) projekt. (Tako kot je evropski denar namenjen izključno za pregrešno drage protihrupne ograje ob slovenskih avtocestah.)

Pa kakorkoli bi denar bolj potrebovali za kaj drugega: za sanacijo notranjske proge po žledu, za nadgraditev železniškega omrežja za večje hitrosti, za povečanje nosilnosti velikega dela proge med Zidanim Mostom in Šentiljem, kjer je zdaj ta taka kot ob gradnji sredi 19. stoletja in po njej lahko vozijo samo tako rekoč muzejske lokomotive. (In jih prav za ta namen z javnim razpisom kupujejo avstrijske železnice. SŽ jih imajo menda še preveč.) Za vse to – in novo progo Koper–Divača – je v EU na razpolago 26 milijard evrov svežega denarja. Ko bi ga v konkurenci s sedemindvajsetimi znali pridobiti in porabiti po pravilih igre, seveda.