Tiskane izdaje
Ves čas krize je veljalo, da so industrijska izvozna podjetja tisti del gospodarstva, ki nas z uspešno prodajo na tuje drži nad vodo in preprečuje, da bi potonili še globje, kot smo.
Precej manj pozornosti kot zgornji, pravzaprav pozitivni ugotovitvi, pa smo namenjali analizi dejstva, da je Slovenija tudi v izvozni zgodbi o uspehu (pre)močno odvisna od Nemčije.
Slovenska industrijska podjetja, od velikih jeklarn pa do precej manjših izdelovalcev specializiranih orodij in sestavnih delov za stroje (ter nenazadnje avtomobilskega tekstila) so pogosto vpeta v dobaviteljske verige izdelovalcev priznanih blagovnih znamk, ki imajo sedež v Nemčiji. Člani avtomobilskega grozda ACS, enega od propulzivnejših delov našega gospodarstva, ko gre za inovacije, razvoj in ustvarjanje dodane vrednosti, čez Alpe prodajo kar 40 odstotkov svoje proizvodnje!
Zaskrbljenost ob podatku, da industrijska proizvodnja ter izvoz v Nemčji upadata, gospodarska rast pa se upočasnjuje, je zato upravičena. Kratkoročno seveda ni mogoče veliko narediti – razen tega, da se bodo izvozna podjetja prilagodila novim razmeram, kot so se še vedno doslej.
Vendar njihovi predstavniku opozarjajo na nekaj zelo pomembnega. Sistematično prizadevanje za iskanje in osvajanje novih trgov izven Evropske unije bi moralo postati naloga, ki bi jo vlada uvrstila med prioritete. Iti bo treba dlje od Rusije, saj nam letošnje razmere kažejo, da noben mednarodni trg ni samoumeven in povsem zanesljiv.
Nekoč smo poznali pojem nacionalni interes, ki je pomenil »vse pri nas naj bo naše«. Danes je mogoče napočil čas, da ga prebesedimo v »vsem, ki iz Slovenije izvažajo, nudimo učinkovito podporo povsod po svetu.«
