Minister bi moral čarati

Ko bi morali primanjkljaj spraviti pod tri odstotke BDP, nas čakajo še dodatni težki udarci.

Objavljeno
01. oktober 2014 20.22
LJUBLJANA SLOVENIJA 21.9.2011 DENAR EVRI FOTO JOZE SUHADOLNIK
Miha Jenko, gospodarstvo
Miha Jenko, gospodarstvo
Bo letošnji rahli gospodarski pospešek daljše sape ali pa nas čaka ponovni padec? Se bo naša kriza razpletla v obliki črke W ali se bo razvila v trojni V?

Redki eksoti med ekonomisti so sicer še prepričani, da nas čakata vse višja rast in povišanje BDP prihodnje leto za rekordne tri odstotke. Realisti, ki so v večini, pa so glede gospodarskih kazalnikov za leto 2015 precej bolj skeptični in računajo na ponovno znižanje že tako zelo nizke rasti. Tako gospodarsko dinamiko predvidevajo tudi zadnje gospodarske napovedi Banke Slovenije in Umarja.

Možni prihodnji ponovni zasuk navzdol in črni scenarij v obliki padca v trojni V zdaj omenjajo tudi vedno zelo zadržani statistiki, ki so nam v prvem letošnjem polletju sicer izračunali rekordno 2,5-odstotno gospodarsko rast. Njihove pomisleke lahko razumemo: letošnja rast temelji zgolj na izvozu in naložbah; številne med njimi so predvsem enkratne, tudi predvolilne. Prihodnje leto na večino takih naložb – in rasti – ne bo več mogoče računati. Leta 2015 bo slovensko gospodarsko rast držal nad vodo le izvoz. Utemeljeno je torej vprašanje, kako bo Cerarjeva vlada spravila v red javne finance in financirala vse izdatke, če se nam prihodnje leto kaj zalomi pri izvozu. Za povrhu imamo zdaj opravka še z vztrajno deflacijo, ki samodejno »suši« proračunske prilive – in povečuje primanjkljaj.

Pod črto: razmere, v katerih zdaj finančni minister Mramor z ekipo preračunava in tuhta, kako zakrpati letošnji proračun in rebalansirati prihodnji, so zelo zapletene in negotove – tudi če politične in lobistične apetite pustimo ob strani. Prav prihodnje leto, ko bi morali proračunski primanjkljaj po bruseljski direktivi – in s senco razvpite trojke v ozadju – znižati pod tri odstotke BDP, je na obzorju nekaj dodatnih, res težkih proračunskih udarcev: nove proračunske obveznosti za poplačilo hrvaških in bosanskih varčevalcev, poplačilo odškodnin izbrisanim, morebitna zapadla državna poroštva ob likvidaciji propadlih Probanke in Factor banke, zanesljiva državna dokapitalizacija Abanke in Banke Celje. Še vedno pa ni jasno, kako bo rešen zaplet z razlaščenimi lastniki bančnih obveznic. Dodatne obveznosti pri vsaki od teh novih ali potencialnih postavk lahko gredo v več sto milijonov evrov. Čez dobra dva tedna, po objavi stresnih testov, bomo davkoplačevalci izvedeli še, ali bo spet treba seči v žep za dokapitalizacijo NLB in NKBM. Vlada bi še dodatno zapletla položaj, če bi zdaj »preskočila« rebalans letošnjega proračuna in nekatere letošnje obveznosti prenesla v prihodnje leto. Že zdaj nam javni dolg iz bolj ali manj pojasnjenih razlogov raste čez nov, neslavni zgodovinski mejnik, 30 milijard evrov. Prejšnja vlada je Slovenijo morda res (začasno?) »rešila« pred trojko, a cena je bila nenormalno visoka.

Ob teh dodatnih neznankah in bremenih bi moral minister za finance znati čarati, saj bi bil res pravi čudež, če bi prihodnje leto spravili proračunski primanjkljaj pod milijardo evrov. Toliko smo ga namreč letos ob razmeroma ugodni rasti (vsekakor višji, kot jo smemo pričakovati prihodnje leto) pridelali že v prvi polovici leta.