Minister (Peter) pa nič!

Medtem ko Bruselj sporoča Ljubljani, da ni zadovoljen z njenimi odgovori in da bo nadaljeval pravne postopke, ker Slovenija, do datuma, ki ga je določila sama, ni uveljavila novele zakona o letalstvu, se na infrastrukturnem ministrstvu z različnimi deležniki pogovarjajo ... o noveli zakona o letalstvu.

Minister Peter Gašperšič pa – da je pravni postopek šele na začetku, pravzaprav šele pred začetkom in da bo čisto O. K, če bo Slovenija zakon novelirala do konca leta. Kot da Bruselj ne bi na pomanjkljivosti opozarjal vse številne vlade in ustanove te države že več kot desetletje in kot da Slovenija polovico tega časa ne bi obljubljala, da bo vse probleme rešila z agencijo za civilno letalstvo. Zdaj so na ministrstvu (menda večni kadri) odkrili novo čarobno paličico: funkcijo agencije bi morda lahko prenesli nazaj na ministrstvo, tako da bi bila spet organ v sestavi. Tudi v redu, samo osnovnega problema, plač strokovnjakov, s tem zanesljivo ne bi rešili. Kajti njihova plača pač ne more biti višja od ministrove.

V resnici se v Ljubljani vsa ta leta več ukvarjajo z vprašanjem, kdo bo vodil agencijo, kot pa s tem, kako bi zagotovili potrebne strokovnjake. Medtem ko se javnost ubada z vprašanjem, kakšen avto vozi direktor, kdo in kje je kupil kakšno športno opremo, padajo baloni z neba – oblast pa, kot minister Gregor (iz Levstikovega Krpana), (skoraj) nič. Pa naj bo rdeča, črna, zelena, kodrlajsasta ...

Po objavi predloga novele zakona o letalstvu se je usul plaz kritik. Da si poskuša nekdo privatizirati agencijo, da se zaposluje nepotrebne in nekompetentne kadre, da se uvaja nikjer drugje videne metode zaračunavanja, da se takse in pristojbine v resnici povečujejo. Vlada je prejšnji teden sklenila, da bo razrešila sedanjega v. d. direktorja agencije, ki zagovarja predlagane rešitve, vendar se mora prej z njim minister še dogovoriti, kako. Zgodba s prvim (in edinim brez v. d.) direktorjem, ki so ga odstavili, pa se je z zmago na delovnem sodišču začasno vrnil, je bila očitno vsaj poučna. Da se niso reševale vsebinske težave, pa nikogar ni preveč motilo.

V Aerodromu Ljubljana jih skrbi konkurenčnost slovenske letalske industrije, ker naj bi potniška pristojbina preveč usekala po žepu in vplivala na konkurenčnost. Predlagane štiri evre – v Nemčiji in v Avstriji je najnižja tarifa skoraj še enkrat višja – naj bi plačevali potniki vseh prevoznikov; sedaj plačuje drugačno (in višjo) dajatev samo domača industrija (ne samo Adria Airways, temveč tudi ostalih devet družb, ki imajo dovoljenja za prevoz potnikov in tovora), pa naj leti iz Ljubljane, Maribora ali Portoroža v svet ali pa iz Tirane v Frankfurt, morda iz Nice v Kinšaso.

Evropski varnostni organ EASA, ki že nekaj časa najavlja ostre ukrepe ter računa na veliko večji vpliv na poslovno letalstvo v EU, bo zadeve, posebej po Germanwingsu, zaostroval. V Adrii Airways ocenjujejo, da je tudi skrajni evropski ukrepi ne bodo prizadeli – vsaj ne takoj. Aerodrom Ljubljana ima močnega nemškega lastnika. Ostali pa – bodo pobegnili. Na Malto.