Model zdrave kmečke pameti

Sicer sem arhitekt. Zares uživam, ko snujem in gnetem prostor v nove oblike. Sem tudi župan. Tu je odgovornost še večja.

Objavljeno
29. avgust 2013 12.56
Rupert Gole, arhitekt in župan
Rupert Gole, arhitekt in župan

Pred časom sem v nekem uvodniku zapisal, da bo­mo morali za napredek iti nekaj korakov nazaj. Za to izjavo čedalje bolj trdno stojim. Prej, ko si bomo res priznali, da smo v slepi ulici, krajša bo pot nazaj in prej bomo lahko ubrali drugo pot. Pred nekaj dnevi sem se vrnil z dopusta, kjer sem kljub dvema majhnima razgrajačema imel nekoliko več časa za razmišljanje kakor ponavadi. Ugotavljal sem, da smo ujeti v nekakšno spiralo, ki nas s čedalje večjo silo vleče navzdol. Človek že težko najde kakšno logičnost v razmišljanju in delovanju današnje družbe. Večina sicer čedalje glasneje ugotavlja, da je skoraj vse narobe oziroma nelogično, nenaravno. Ampak kot da smo v živem blatu, ki nas golta in srka vase. Klici na pomoč so čedalje pogostejši in glasnejši. A koga naj tokrat kličemo na pomoč? Tisti, ki so nas učili, kako naj delamo in živimo, ki naj bi bili vsem drugim za zgled in so uživali v družbi velik ugled, danes veljajo za krivce in kriminalce. In kaj zdaj? Kdo nam lahko pomaga?

Nadaljevanje kolumne župana Šentruperta na Dolenjskem Ruperta Goleta si preberite na tej povezavi!