Smo lahko s slovensko policijo zadovoljni? Ali razume svoje naloge? Gre za sistem, ki je med bolje delujočimi v državi. Sistem ni korumpiran. Policisti po eni strani razumejo, da skrbijo za javni red in mir, po drugi strani pa razumejo, da njihov delodajalec ni vsakokratna politična elita, ampak ljudstvo. Torej ljudstvo s svojo suverenostjo, svoboščinami in pravicami. Ekscesi, ko policija ne bi razumela, da je v službi ljudstva, sicer obstajajo, a so redki.
Policija je učinkovit sistem. Če za merilo učinkovitosti vzamemo prometno varnost – in to merilo ni izbrano samovoljno – je država v dveh desetletjih naredila osupljiv korak naprej. Ni sicer zgolj policija tista, ki si lahko pripne zasluge, ker je marsikaj prispevala tudi izboljšava prometne infrastrukture, nekaj je tudi politika omejevanja alkohola. A iz države, kjer je bila udeležba v prometu tvegano početje, se je Slovenija spremenila v prometno relativno varno ozemlje.
Policija sicer ne more preprečevati kriminala, a že s tem, da ga uspešno razišče, deluje preventivno. Stopnja raziskanosti klasičnih kriminalnih dejanj je solidna. Tudi pri beleženju gospodarskih kaznivih dejanj je policija naredila pomemben korak naprej. Vprašanje, ki se postavlja, ko odmevni primeri gospodarskega kriminala ne prestanejo testa vrhovne sodne oblasti, pa je, ali je policija že dovolj uspešna tudi pri dokazovanju gospodarskih malverzacij. Atraktivnost hišnih preiskav ni kriterij uspešnosti. Kriterij uspešnosti so dokazi, ki prestanejo vse teste sodne oblasti.
Policija je solidna, ni pa idealna. A če bi imeli idealno policijo, bi bili državljani prikrajšani za pomembno veselje. Če bi bila policija res idealna, potem ne bi bilo šal o policistih.