Tiskane izdaje
Spopadi med protestniki in policijo v kosovski prestolnici ne bodo ogrozili bruseljskega sporazuma o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino. Najresnejši postkonfliktni dialog med Srbijo in Kosovom po drugi svetovni vojni lahko blokira srbski upor proti kosovski politiki EU. Čeprav je v igri odprtje prvih poglavij v pristopnih pogajanjih, srbska oblast ne bo blagoslovila rešitev, ki bi preveč nazorno pokazale, da je do nadaljnjega pripravljena živeti s kosovsko neodvisnostjo.
Washingtonu in Bruslju ni uspelo, da bi prvemu možu gibanja Samoopredelitev Albinu Kurtiju dopovedala, da je poskus nasilne rušitve kosovske vlade v danem razmerju sil račun brez krčmarja. Ker se noče sprijazniti z dejstvom, da romantične in nacionalistične zahteve, kot je združitev vseh Albancev v eni državi, ne prinašajo dovolj političnega kapitala, preprosto ni sprejemljiv za velike igralce. Namesto da bi vztrajal v vlogi miroljubnega aktivista, se je raje zatekel v nasilje.
Na Kosovu polovica prebivalstva živi v hudi revščini, tako da Kurtiju ni težko mobilizirati nezadovoljne množice, naj poišče pravico na ulici. Napadi z jajci in solzilcem kljub temu ne bodo obrodili sadov. Ne glede na to, da vladajoča elita ne zmore dvigniti Kosova z gospodarskega dna in da še dolgo lahko računa na Beograd in kosovske Srbe, ki imajo zajamčeno vlogo dežurnih sovražnikov. Kurtijev izvirni greh je v tem, da ni pripravljen sklepati kravjih kupčij s političnimi nasprotniki. ZDA in EU je v interesu, da čim prej zaprejo kosovsko zgodbo.
Kosovska oblast je sveto prepričana, da je načrt Marttija Ahtisaarija zacementiral nerešena lastninska vprašanja med Srbijo in Kosovom, ker se je nekdanja federalna enota odrekla pravici, da bi sodelovala pri delitvi premoženja nekdanje federacije. Čeprav naj bi vse premoženje znotraj kosovskih meja pripadalo Kosovu, je predvidena možnost, da se sredstva iz privatizacije prenesejo v poseben skrbniški sklad in čakajo določen čas na morebitne zahtevke po premoženju. To velja tudi za zahtevke iz Srbije. Priština drugega premoženja ni pripravljena deliti z Beogradom.
Srbski premier je najprej pogojeval nadaljevanje dialoga z lastniškimi spori. Kmalu se je pokazalo, da je kamen spotike pogajalska platforma evropske komisije. Dokument se nanaša na 35 poglavje o dobrih sosedskih odnosih. Ključna je normalizacija odnosov s Kosovom, vsebinsko pa naj bi platforma presegala dosežene dogovore v bruseljskem dialogu. Po mnenju Aleksandra Vučića prejudicira status Kosova.
Se je Bruselj odločil, da bo beograjsko-prištinsko zloženko sklenil z vsiljeno rešitvijo? Ali je EU ocenila, da s statusno nevtralnim okvirom ni mogoče presekati kosovskega gordijskega vozla? Se Beogradu res lahko zaprejo vrata v EU? Kosovo nikoli ni bilo del Srbije na podlagi lastne volje. Pet držav članic EU še vedno ni priznalo kosovske samostojnosti. Toda ko spregovorijo bogovi, argumenti molčijo. Namesto moči argumentov bodo tudi o Kosovu odločali argumenti moči.
