Današnji sestanek Alenke Bratušek z vrhom stranke, poslanci in ministri je bil brez dvoma predvsem predstava za javnost, še bolj pa sporočilo tekmecem in zaveznikom. Po imenovanju Gašperja Gašperja Mišiča na čelo Luke Koper je politično močno oslabljena predsednica vlade takšno manifestacijo enotnosti in podpore pač nujno potrebovala.
Namig Državljanske liste po simbolični zmagi Jankovića v Luki Koper, naj predsednica vlade uredi razmere v stranki, je nakazal, kaj se bo zgodilo v koaliciji, če bodo Bratuškovo še naprej prehitevali po levi v lastnih vrstah. Njena politična usoda bi bila zelo hitro zapečatena, vladno politiko, kakršna pač je, pa bi trgali posamični interesi med sabo nezdružljivih strank. Nekaj podobnega se je zgodilo v mandatu vlade Boruta Pahorja, ki so jo koalicijske stranke dobesedno raztrgale na kose.
Nobenega dvoma ni, da ne poslanci, ne ministri, niti stranka nočejo na volitve in je zato Bratuškova javno podporo tudi dobila. Vendar to ne pomeni, da je bitka za primat v Pozitivni Sloveniji končana. Nasprotno. Še vedno drži usodo stranke in vlade v rokah Zoran Janković, ki bo do konca čakal z objavo ene od treh možnih odločitev. Če bo kandidiral za predsednika, se bo Bratuškova umaknila, koalicijske stranke bodo izstopile iz vlade in Slovenija bo šla na predčasne volitve.
Če bo Janković prepustil vodilno mesto Bratuškovi in – ker pač ne bo privolil v položaj drugega – izstopil iz stranke, se bo ta neizogibno razdelila na privržence ustanovitelja PS in nove predsednice. Kar bi posledično spet privedlo do razkola v poslanski skupini in do padca vlade. Tretja možnost, da se Janković umakne Bratuškovi, a ostane v PS, je bila še pred parlamentarnimi počitnicami videti malo verjetna. A je edina, ki bi ohranila politični status quo.
Zdaj so se razmere spremenile. Janković je z Gašparjem Gašparjem Mišičem, ki je v preteklih dneh že javno kritiziral politiko lastne vlade in njeno dvigovanje davkov, dosegel pomembno zmago. Zato je zelo verjetno, da bo rokavice snela tudi Bratuškova, ki se zdaj že bori za politično preživetje.
Odprt boj za predsedniško mesto je sicer tvegan in konec nepredvidljiv. Vendar Bratuškova nima več veliko manevrskega prostora. Novi paket varčevalnih ukrepov v sklopu rebalansa prihodnjega proračuna že nevarno maje koalicijo, podpora javnosti pa, pričakovano, strmo upada. Napovedi so slabe in Slovenija je še vedno pod drobnogledom Bruslja, ki bo čez dober mesec dvignil palec – ali pa tudi ne. Pritisk lahko zdrži samo vlada z močno politično podporo in z voditeljem z nesporno avtoriteto. S predsednico, ki se bori za položaj v lastni stranki in ki izgublja čas z neubogljivim državnim sekretarjem, pa zagotovo ne.
Prihodnji tedni bodo torej odločilni. Bratuškova se verjetno ni zavedala, da je z vstopom v vrh politike zaplavala v bazen z morskimi psi. Če bo spopad z Jankovićem izgubila, bo le še ena v dolgi vrsti politikov, ki so prepozno ugotovili, da so najnevarnejši tisti, s katerimi plava, in ne tisti na nasprotni strani.