Tiskane izdaje
Sodnica ljubljanskega okrajnega sodišča Barbara Klajnšek je sodbo v zadevi Patria pisala dobre tri mesece. Že ob površnem branju obsežnega besedila je jasno, zakaj je pisni odpravek sodbe nastajal relativno dolgo. Sodnica je namreč v zaporedje zložila več sto dogodkov, več sto listin, več sto pričevanj. Več tisoč detajlov, ki so zabeleženi v 20.000 strani obsegajoči dokumentaciji, je zloženih v mozaik, ki opisuje dejanja, povezana z nakupom oklepnikov Patria, in vlogo obtožencev pri orožarskem poslu.
Zakaj je pisni odpravek sodbe pomemben? Ko je sodišče 5. junija Janeza Janšo, Antona Krkoviča in Ivana Črnkoviča obsodilo na zaporne kazni, v sicer obsežnem izreku sodbe ni navedlo vseh detajlov, zaradi katerih je presodilo, da so obtoženi dejansko storili očitano kaznivo dejanje. V pisnem odpravku so detajli, ki javnosti do zdaj niso bili znani, natančno opisani in razumljivo predstavljeni. Znana je korespondenca med predstavniki finske Patrie, znana je korespondenca med Slovenijo in Avstrijo, znano je, kakšne dopise so z Dunaja pošiljali na Finsko. Znane so ure sestankov.
Ko gre za korupcijska kazniva dejanja, lahko organi odkrivanja in pregona na neposredne dokaze naletijo le v izjemnih okoliščinah. Vendar lahko krivdo dokazujejo tudi posredni dokazi - če so le dovolj konsistentno zloženi drug ob drugega.
Ali je rekonstrukcija zaporedja dogodkov res v celoti logična in smiselna, bo jasno, ko se bodo na sodbo pritožili odvetniki in ko bodo o pritožbah odločali na višjem sodišču. Je pa iz pisnega odpravka sodbe jasno, česa se je zavedala sodnica Barbara Klajnšek: da mora skrbno pretehtati prav vsako besedo, ki jo bo zapisala.
