Muslimansko vprašanje in islamofobija

Balkanski polotok je preživel velike pokole v svoji zgodovini. Spopadi so bili v bistvu mednacionalni, vendar tudi medverski. V devetdestih se je razširil fundamentalizem na vseh straneh, na tisoče mrtvih pripadnikov pa je bilo v vseh treh prevladujočih konfesijah. Kljub še nezaceljenim ranam je Balkan obsojen na multikulturalnost in multikonfesionalnost.

Vzroki za nestrpnost so različni. Balkan leži na razmejitveni liniji med velikimi svetovnimi religijami, večina držav pa ima pisano versko sestavo prebivalstva. Padec komunizma je zaznamovalo oživljanje religij in verskih skupnosti, ki so bile pol stoletja odrezane od države. Ponovno pridobljena verska svoboda je postala odlika mladih balkanskih demokracij. Sledili so krvavi spopadi, ki niso spoštovali niti pravil vojskovanja, kaj šele versko svobodo. Tudi zato na Balkanu še vedno prevladuje verska nestrpnost namesto strpnosti.

Posledice vojne najbolj čutijo v BiH. Politiki in mediji skoraj četrt stoletja po vojni še vedno širijo versko nestrpnost in sovraštvo. V Srebrenici se je zgodil genocid, številni Bošnjaki, Srbi in Hrvati pa še niso pokopali svojih najbližjih in našli njihovih posmrtnih ostankov. Največ žrtev je bilo med Bošnjaki, ki niso pozabili, da so bili v vojni porušeni tudi dragulji islamske arhitekture, kot so Ferhadija, Arnaudija, Aladža in druge džamije, ki so bile pod zaščito Unesca. Ker so mnogi, ki so vodili vojno, še vedno na oblasti, medreligijski svet BiH zaman poskuša zravnati »krivo Drino«.

Ideal velike islamske države ni nikoli povsem zamrl. Priložnost za uresničitev teh idej se je ponudila z destabilizacijo razmer na Bližnjem vzhodu. Skrajnim islamističnim skupinam je uspelo v svoje vrste pritegniti na tisoče tujih prostovoljcev z vsega sveta, tudi z Balkana. BiH in Kosovo sta postala prizorišči širjenja uvoženih radikalnih islamskih idej. To ne spremeni dejstva, da so verski fanatiki in skrajneži v vsaki veri, ne le znotraj islama.

Verska svoboda se manjša tudi v svetu. Ameriška komisija za mednarodno versko svobodo (USCIRF) ugotavlja, da se v številnih državah pogosto zmanjšuje tudi zaradi stopnjevanja avtoritarizma in pod pretvezo boja proti terorizmu. Po izsledkih nevladne organizacije Odprta vrata je po svetu preganjanih kar 245 milijonov kristjanov, lani pa se je število ogroženih kristjanov povečalo za 30 milijonov. V Evropi so vse bolj na udaru muslimani.

Če je Karl Marx v 19. stoletju identificiral judovsko vprašanje, bi v 21. stoletju lahko prepoznal muslimansko vprašanje. V obeh primerih niso problem Judje ali Muslimani, njihove vrednote in sobivanje v Evropi, ampak sposobnost Evrope, da jih sprejme kot enakovredne državljane in človeška bitja ter partnerje v vse bolj medsebojno odvisnem in globaliziranem svetu.