Na medijskem planetu

Medtem ko se v visokih odstotkih brezsramno dražijo meso in kruh, pa tudi druga živila, naj bi se za en evro pocenila naročnina za nacionalno TV. Začelo se je torej. Interes po preoblikovanju medijskega prostora je bil doslej praviloma v dednem zapisu skoraj vseh oblasti. Ta koalicija se je zato na podlagi skrajno negativnih izkušenj prejšnje Janševe vlade v koalicijski pogodbi zaobljubila, da ne bo sledila takšnim »nagonom«.

Problem nacionalne televizije je bil za politično obvladovanje tudi povsem praktičen. Borut Pahor kot premier ob prevzemu oblasti 2008 preprosto ni pustil, da bi se zamenjali stari, politično očitno korumpirani uredniki na RTV, tako da se je imenovanje nove uredniške ekipe zavleklo pozno v mandat. Nova uredniška ekipa je bila profesionalno korektna, v zadnjem času celo hiperkorektna. Upoštevaje še Pahorjevo »kadrovsko« korektnost, bi bil politični pogrom nad bodisi nelojalnimi bodisi neobvladljivimi uredniki zelo težko izvedljiv. Novinarski korektnosti pa v posledici nikoli ni sledila politična korektnost oblasti, ki ima v rokah finančne škarje.

Dejstva govorijo sama zase. Državni proračun z zmanjšanjem RTV-naročnine ne privarčuje ničesar, poleg tega so bile že pred tem zaposlenim znižane plače. Bilo bi razumljivo, če vlada ne bi privolila v zvišanje naročnine, a da jo znižuje, ne govori več o varčevanju, temveč bi utegnilo govoriti o uničevanju tega javnega zavoda. Pravo vprašanje je seveda, zakaj.

Danes so rektorji dveh največjih univerz in predstavniki visokošolske skupnosti v skupnem javnem pozivu protestirali, ker je vlada 30. avgusta na spletu objavila spremembe zakona o visokem šolstvu, za javno razpravo o noveli pa kljub bistvenim in usodnim spremembam določila le dva dneva. Vodstvi dveh največjih javnih univerz ter predstavniki zaposlenih in študentov so zahtevali, da vlada novelo umakne iz obravnave, saj predlog vodi v uničenje javnih univerz. Ministrstvo so osumili, da to počne zaradi komercialnega interesa zasebnih šol in politično nadzorovanih novih zasebnih univerz in fakultet. Padec kakovosti študija ter razvojno nazadovanje Slovenije, so zapisali, sta torej neizogibna.

Zdi se, da ima zgodba javne RTV podoben politični interes. Državni Telekom ustanavlja novo »Planet TV«, v kateri so se zbrali uredniki, znani po svoji politični lojalnosti iz Janševega mandata 2004–2008. Vsiljuje se torej misel, da slabljenje javnega zavoda ni namenjeno finančnemu interesu potrošnikov, temveč novi konkurenci, od katere si oblast – spet za javni denar iz državnega podjetja – obeta lojalnost, ubogljivost in upogljivost. Kaj vse še moti oblast, če jo moti RTV, ki ji s svojo hiperkorektnostjo ni storila še nič žalega?

Problem seže še dlje in vodi k vprašanju, kako si oblast predstavlja reševanje Slovenije, če se nikakor ne zmore odpovedati nenehnemu sejanju razdorov, nesporazumov, neracionalnih potez, ki ljudem ne vlivajo zaupanja, temveč odpor. Tako se dolgoročno ne pridobiva le politične sovražnike, temveč izgublja tudi ideološke prijatelje. Kako je s finančnimi koristmi tajkunskega porekla je iz mandata 2004–2008 tudi že znano. Tudi takrat so se apetiti oblasti začeli pri medijih.