Tiskane izdaje
Slovenski predsednik vlade je v petek v Bruslju izrazil globoko skrb zaradi morebitnega referenduma, ki bi blokiral zakon o izvrševanju proračuna. To, je povedal za nacionalno RTV, ne ogroža le nekaterih institucij, »na primer vaše televizije«, temveč tudi sredstva evropskih skladov, ki so edina na voljo za ponoven zagon gospodarske rasti.
Med mediji (posredniki) in sredstvi je velika sorodnost. Gre za medsebojne odnose in za zaveze, ki si jih damo. To šteje in prav je, da šteje. Zato se pomudimo pri »vaši televiziji«, ki je pravzaprav naša televizija, saj se po obveznem ključu financira iz naročnine. Zbodla je namreč pobuda nekaterih vladi zelo naklonjenih članov programskega sveta RTV (prvopodpisani Andrej Aplenc), naj se skliče izredna seja tega sveta in obravnavajo »odzivi RTV Slovenija na demonstracije in nerede«.
Seveda to ne bi bil problem, če bi pobudniki na RTV zagovarjali že samoumevne demokratične in profesionalne manire. Povejmo naravnost: nacionalna televizija pri poročanju z demonstracij ni delovala niti neprofesionalno niti proti kodeksu. Za samoumevno je imela, da poroča s profesionalno razdaljo, v komentiranju pa, da je dala besedo vsem relevantnim ljudem. Vseeno so imeli predlagatelji izredne seje za potrebno novinarsko delo problematizirati, in to z nadvse nedostojnimi argumenti ter s predlogom še manj dostojnih priporočil.
Prva nerodnost je bolj ali manj odkrita zahteva urednikom, naj v informativnih programih zastopajo negativno stališče do protestnikov in naj jih v prispevkih moralno vzgajajo. Druga je prikrit namig, da je načelo zloglasne »uravnoteženosti« nad tem, kar je prav, torej nad novinarsko etiko. Tretja je, da je »izjemno velika odgovornost za ugoden nadaljnji razvoj Slovenije« nad resnico o dogodkih. Četrta je v zahtevi, da je treba demonstrantom povedati, česar ne vedo, to pa je, da njihov glavni nasprotnik niso politiki. Peta je v načinu, kako poniževalno novinarje RTV učijo njihovega posla: »Naloga novinarjev na RTV je, da vse to nezadovoljnemu in upornemu ljudstvu razložijo«. Šesta je, da jim nalagajo branje člankov, ki so jih sami napisali v reviji Dignitas in kjer se tudi najdejo imena piscev, ki so že bila v sramoto RTV. In tako naprej ...
Ti člani programskega sveta so se nad urednike in novinarje spravili z izjemno, celo nedopustno mero slabega okusa. V enakem slogu bi lahko kdo njih vprašal: s kakšno pravico pa vi govorite v imenu javnosti, saj vsa Slovenija plačuje RTV, vi pa služite partikularnim političnim interesom. In sklicevali se bodo na zakonite postopke, predstavniško demokracijo, njihove pravice in na avtonomijo. Tu pa je novica: tudi novinarji RTV imajo svojo avtonomijo in profesionalne pravice, še posebej če delajo skladno s profesionalnimi normami. Če svetniki hočejo biti medij med ljudstvom in uredništvom, naj sprejmejo tudi, da so novinarji medij med dogodki in javnostjo. Če oni ne služijo ljudstvu, temveč politiki, si tega luksuza (bolje rečeno napake) novinarji RTV ne smejo privoščiti.
Zdi se torej, da nacionalno RTV bolj kakor morebiti blokirani zakon o izvrševanju proračuna ogrožajo svetniki, ki pri novinarjih skušajo blokirati delo po vesti in po merilih profesionalne etike.
