Na pol poti

Mesec dni in en dan po zmagi na državnozborskih volitvah je najverjetnejši mandatar Miro Cerar na pol poti do oblikovanja vlade. Ima zagotovljeno večino za izvolitev v državnem zboru, grob osnutek programa dela prihodnje oblasti in vse bolj jasen obris vladnih partnerjev. Koalicije ne sestavlja bistveno počasneje kot Janez Janša leta 2004 ali Borut Pahor štiri leta pozneje. Vladi obeh sta namreč zaprisegli natanko dva meseca po volilnem slavju.

Razrez ministrstev s ponovno razdružitvijo šolskih resorjev ter ločitvijo javne uprave in policijskega ministrstva spet bohoti vladno zasedbo. Hkrati pa prvaku SMC omogoča več manevrskega prostora pri razdeljevanju resorjev morebitnemu večjemu številu koalicijskih partnerjev. Cerar torej kljub zadržkom do predloga treh kandidatov za slovenskega člana evropske komisije pušča priprta vladna vrata za stranko odhajajoče premierke Alenke Bratušek. Do zadnjega je - brez uspeha - ohranil tudi upe za »pisano koalicijo«. Le z več ministrstvi bi namreč lahko ustregel neskromnim kadrovskim apetitom majhne, a politično odločilne Nove Slovenije.

Četudi Miru Cerarju ni uspelo prepričati krščanskih demokratov Ljudmile Novak, ima jasen načrt B. Relativno trdno vlado z več kot petdesetimi glasovi podpore v državnem zboru lahko sestavi tudi zgolj z levosredinskimi strankami. Bosta pa NSi in SDS v opoziciji lahko tvorili močnejši protivladni blok.