Tiskane izdaje
In ni zadnji.
Potem ko so poslanci najprej s spremembno zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) naložili DUTB objavo podatkov o prenesenih slabih kreditih, bo jutri začela veljati novela tega zakona. Ta od državnih bank zahteva razkritje podatkov o slabih posojilih, ki jih niso prenesle na slabo banko. Zadnja novela, ki se sicer utegne znajti v ustavni presoji, je videti izrazito problematična. Tako pravilo ruši bančno zaupanje, ki je najpomembnejša vrednota bančnega poslovanja, hkrati pa, opozarjajo bankirji, postavlja banke v državni lasti v nekonkurenčen položaj v primerjavi z zasebnimi bankami. Kdo pa bo še želel poslovati z banko, če se lahko njegovo ime in podrobnosti iz kreditne pogodbe znajdejo na prangerju? Sploh če vemo, da so se že na DUTB znašla »živa posojila«, ki jih podjetja odplačujejo.
Javnost ima sicer pravico vedeti, kdo je kriv za bančno luknjo in čigav zapitek so plačali. Za to upravičeno zahteva polaganje računov pred sodiščem. A težave se je treba predvsem lotiti na drugi strani palice – torej zagotoviti, da davkoplačevalcem čez nekaj let ne bo treba znova metati milijard evrov v neskončno bančno luknjo.
