Na preizkušnji

Koalicijo do konca mandata čaka vrsta pomembnih projektov, vsak od njih pa lahko močno zamaje temeljno zaupanje med partnerji.

Objavljeno
28. april 2017 17.52
Posodobljeno
29. april 2017 08.00
bsa Cerar
Barbara Hočevar
Barbara Hočevar

Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak (SD) in njena ekipa se že več kot eno leto ukvarjajo s projektom reorganizacije centrov za socialno delo. Pripravili so zakonske podlage zanjo, se pogovarjali s predstavniki skoraj vseh centrov, prisluhnili pripombam skupnosti centrov, inštituta za socialno varstvo, socialne zbornice in predstavili koncept, ki ga velika večina stroke podpira. V političnem prostoru je do pred kratkim imel zadržke Desus, natančneje vodja Desusove poslanske skupine Franc Jurša, ki se boji centralizacije in da bo šla reforma centrov za socialno delo po poti reorganizacij inšpekcije in davčne uprave, ki so zaprle vrata v manjših krajih.

Ta teden, ko je kazalo, da so zadeve že razmeroma blizu kompromisu, pa je na koalicijskem sestanku prišel predlog SMC, ki doslej bistvenih vsebinskih pripomb ni imel, da naj reorganizacijo prevzame ministrstvo za javno upravo. Kar je Anjo Kopač Mrak presenetilo in je označila kot pomanjkanje temeljnega zaupanja znotraj koalicije.

V pristojnosti iste ministrice je še ena »vroča tema«, mini reforma na trgu dela, pri kateri socialni partnerji tečejo že ne vem kateri krog pogajanj, a niso nič kaj dosti bližje skupnemu imenovalcu. Sindikati zagovarjajo pridobljene pravice, gospodarstvo, vključno z resornim ministrstvom, ki je iz vrst SMC, pričakuje bolj spodbudno poslovno okolje s spremembami delovnopravne zakonodaje v smeri večje fleksibilnosti. Podjetniki in obrtniki so že napovedali proteste, če ne bodo uslišani. Neprostovoljni prekarci pa upajo, da bodo večja inšpekcijska pooblastila izboljšala njihov položaj.

Ob letnem poročilu delovnega inšpektorata, kjer vsako leto obravnavajo manj prijav, a hkrati ugotavljajo več kršitev, se postavlja vprašanje, ali je fleksibilnost res tisto, kar manjka trgu dela. Na drugi strani pa vprašanje, ali lahko socialni partnerji, ki imajo očitno različne zaveznike v koaliciji, pridejo do kompromisa, ki bo dobil še podporo v parlamentu.

Dva velika projekta SD, katerih uspešen konec bi nedvomno prišel prav v predvolilnih bilancah, sta torej še precej v zraku. Prav tako kot je zdravstvena reforma, ki je ena od prioritet SMC. Pri zakonu o pacientovih pravicah se nekako ponavlja zgodovina njegovega predhodnika, zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so ga usklajevali mesece. Tako Desus kot SD imata nanj celo vrsto pripomb, glavna med njimi je, da dokument, ki jim ga je ta teden predstavila Milojka Kolar Celarc, ne prinaša ničesar, s čimer bi se reševal problem obupno dolgih čakalnih vrst.

Desusova prioriteta, demografski sklad, pa naj bi zaživela do poletja, a teh napovedi za isto zadevo smo v zadnjem letu in pol slišali že kar nekaj. Temeljno zaupanje med koalicijskimi partnerji bo očitno še kar nekajkrat na preizkušnji.