Na robu pameti

Če ne bi imeli pospravljenega podstrešja, bi ob vsej tej silni paniki, ki jo širijo domači politiki, pomislili, da je država v vojnem stanju. Da so na mejah tanki, da se rakete usmerjajo proti Sloveniji ali pa da bo letalo s teroristi poletelo proti stolpnicama na Trgu republike. Kupujemo bodečo žico, vpoklicujemo rezerve, celo vojake iz mirovnih sil bi prignali domov. Nekje v ozadjih se omenja celo izredno stanje. To, kar počne slovenska politika na čelu z vlado, je ustvarjanje neverjetne psihoze predvojnega stanja.

V državi pa povsem normalne razmere. Begunski tokovi uokvirjeni v normalo, več kot 99 odstotkov državljanov ne občuti lažne varnostne krize, pri kateri so vrhu politike popolnoma popustile zavore razsodnosti.

Vendar to ni le pomanjkanje zdravega razuma, ampak se je spet pokazala popolna odtujenost političnega razreda od državljanov. Zanimivo bo videti, kako bodo pojasnili zaupni nakup bodeče žice – ki se je do zdaj izkazala za popolnoma neučinkovito in nehumano sredstvo – ob dejstvu, da na vseh področjih vlada še naprej zateguje pas. Svojim državljanom.

In medtem ko panično zbiramo vojaštvo in brezglavo kupujemo ovire, Hrvaška begunsko krizo na svoji meji obvladuje z rednimi mejnimi enotami policije. Nobena od držav na begunski poti ne razglaša »vojnih razmer« – to počneta samo Madžarska in Slovenija. Doma praktično ni več razsodne stranke, ki bi potegnila zavoro in ustavila ta stroj lažne panike, psihoze in umetnega ustvarjanja izrednega stanja.

Res je, država se mora pripravljati na vse scenarije, a ne tako, da drvi proti najbolj mračnim scenarijem, ki neverjetno spominjajo na državo, iz katere smo leta 1991 odšli, da bi se prebili do najvišjih civilizacijskih ciljev. Še več, utirili smo se na pot ZDA. Tiste po 9/11.