Tiskane izdaje
Za Boruta Pahorja je znano, da želi delovati povezovalno. Znano je, da je po volitvah ne glede na predvolilna zaklinjanja o izključevanju sodelovanja s SDS, mandatarstvo najprej ponudil prav Janezu Janši.
Ni jih malo, ki zdaj ocenjujejo, da je prvak SDS tokrat precej bliže sestavljanju vlade, kot je bil poleti leta 2018. Vzrok pa so tako slabe izkušnje, ki so jih imeli koalicijski partnerji z LMŠ, kot tudi dejstvo, da nekatere stranke v državni zbor po predčasnih volitvah parlamentarnega praga ne bodo prestopile.
Številnih poslanskih obrazov aktualnega sklica državnega zbora po volitvah na takšni fotografiji ne bo več. FOTO: Uroš Hočevar
Ni jih malo, ki zdaj ocenjujejo, da je prvak SDS tokrat precej bliže sestavljanju vlade, kot je bil poleti leta 2018.
Možne so špekulacije, širjenje lažnih novic o ponudbah, ki naj bi jih dobili poslanci SMC, tudi »novic« o neprijetnih posledicah, ki da jih bodo doletele, če bodo pogledali na desno. Zdi se, da bodo v SMC, pomembnem jezičku na tehtnici prihodnjega političnega dogajanja, težko ohranili mirne živce, s tem pa tudi enotnost poslanske skupine.
Če predsednik Pahor o svojih načrtih molči, je modro presodil njegov nekdanji profesor, zdaj svetovalec Ernest Petrič, ko je dejal, da je na prvi pogled sicer smiselno iti na nove volitve, vendar ni nobenega zagotovila, da bo v novi sestavi državnega zbora manj zahtevno oblikovati učinkovito vlado kot v sedanji. Položaj je po volitvah lahko boljši, lahko pa je tudi slabši.
Če je mogoče biti objektiven, ob hkratnem zavedanju lastne naivnosti, je vendarle treba zapisati, da si Slovenija zasluži in potrebuje odgovorne politike, ki so sposobni dialoga. Državljani s svojo nizko volilno udeležbo in visokimi deleži neopredeljenih v javnomnenjskih anketah so že jasno povedali, česa si želijo.
