Bruselj – Orbán je do zdaj prejel predvsem čestitke predstavnikov evropskih desnih strank, tudi stranke Alternativa za Nemčijo (AfD), nizozemske Stranke za svobodo Geerta Wildersa, francoske Nacionalne fronte Marine le Pen ter predsednikov vlad Srbije in Poljske.
Zmago Fidesza je pozdravil tudi nemški notranji minister Horst Seehofer, član nemških krščanskih demokratov. Drugod so bolj zadržani; nemška kanclerka Angela Merkel je Orbánu poslala zgolj formalno pisno čestitko, enako avstrijski kancler Sebastian Kurz, Viktorju Orbánu za zmago na volitvah niso čestitali le politiki z desnega obrobja in Višegrajske skupine, ampak tudi številni voditelji in zmerni politiki iz desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP), v kateri deluje njegova stranka Fidesz.
Na evropski ravni so se z ogorčenjem odzvali sredinsko in levičarsko usmerjeni. Vodja liberalcev v evropskem parlamentu Guy Verhostadt je na twitterju bentil, da EPP s čestitkami Orbánu, ki ne vključujejo pozivov k spoštovanju evropskih vrednot, »daje legitimnost njegovi podli kampanji, napadom na vladavino prava in poskusu vzpostavitve avtoritarizma«. Že prej je belgijski liberalec opozarjal na Fideszov antisemitizem. Tudi evropski socialisti so EPP pripisali odgovornost za razplet na Madžarskem, saj da se nikoli ni resno lotila Orbánovih skrajno desničarskih odmikov.
Zeleni in Združena evropska levica zahtevajo sprožitev 7. člena pogodbe o EU, ker da Madžarska krši temeljne vrednote EU. Evropska komisija je decembra sprožila tak postopek proti Poljski in Orbán je takoj napovedal veto na odločitve, ki bi privedle do sprejetja sankcij proti Varšavi. Voditelji držav članic EU so navadno solidarni drug z drugim in se medsebojno ne kritizirajo. V skupini najglasnejših je luksemburški zunanji minister, socialist Jean Asselborn, ki je v Die Weltu članice na čelu s Francijo in Nemčijo pozval k hitremu ukrepanju za nevtralizacijo »tumorja za vrednote«.
Predsednik evropske komisije Jean-Claude Juncker je Madžaru čestital za zmago, a po drugi strani je njegov glasnik povedno opozoril, da je EU unija vrednot. Obramba načel in vrednot je »skupna dolžnost vseh držav članic brez izjeme«. Vsekakor evropska politika po razpletu na Madžarskem ne more pričakovati kaj novega iz Budimpešte, ampak prej vztrajanje pri starem. Tako kot številni populisti je Madžar na veliko kritiziral Bruselj in njegovo administracijo. Kritikam njegovih ukrepov na področju medijev, civilne družbe ali pravosodja je prisluhnil le redko.
Pri konkretnih projektih bodo velike težave ostale. Zanimivo je, da Orbán kljub naklonjenosti Moskvi nikoli ni blokiral podaljševanja sankcij EU proti Rusiji. Tudi na incident v Salisburyju se je odzvala z izgonom ruskega diplomata. Več težav je pričakovanih pri vprašanju prenove azilne zakonodaje, ki bi glede na načrte voditeljev držav članic morala biti pod streho do junija ter bi morala vključevati takšno ali drugačno solidarnost pri delitvi bremen z begunskimi kvotami. Solidarnost z najbolj obremenjenimi članicami si na Madžarskem predstavljajo kvečjemu kot strog nadzor zunanje meje.
Močnejši vzvod pritiska na Orbána – kot tudi na Poljsko – je finančni, saj je Madžarska odvisna od nakazil iz evropskega proračuna. Iz njega je leta 2016 dobila za 3,6 milijarde evrov več, kot je vanj vplačala. Neto položaj na prebivalca je dvakrat višji kot na Poljskem. Na Madžarskem v zadnjem obdobju že tako veliko preiskujejo zlorabe evropskega denarja. Poleg tega bo v proračunu EU za prihodnje obdobje pri ključu za strukturno pomoč pomembnejše kot do zdaj spoštovanje pravne države. Tudi vključevanje migracijskega bremena je politično neizogibno.